Konfekcijska filozofija z lepimi podobami. Ocena: 3. ZF triler. 115 minut.

Režija: Alex Proyas

Igrajo: Will Smith, Bridget Moynahan, Alan Tudyk, James Cromwell, Bruce Greenwood.

Akcijski znanstvenofantastični spektakel Jaz, robot  je vizualno vsekakor spektakularen, a zgodba je znatno manj trdna kot v Asimovih knjigah. Hkrati se Will Smith v glavni vlogi nekako ne znajde najbolje, saj niha med komično igro Mož v črnem in dramatično igro v Jaz, legenda. Povrh tega je ta film eden izmed najbolj skomercializiranih izdelkov, saj vsakih nekaj minut pokaže kak »naključno« postavljen izdelek iz našega časa, predvsem avtomobile in čevlje. Kljub temu film  ponuja dve uri zabave, predvsem na račun vizualnega mojstrstva avstralskega režiserja Alexa Proyasa in sicer šibke zgodbe, ki pa vsebuje precej nepričakovanih obratov.

Will Smith igra Dela Spoonerja, kriminalista, ki ne verjame v to življenje filmske prihodnosti in bi bil veliko srečnejši na prelomu tisočletja. Predvsem ga motijo roboti, ki so postali nekaj bolj vsakdanjega kot avtomobili. Čeprav so roboti preverjeno sprogramirani tako, da ne morejo ubiti človeka ali mu na kakršenkoli način škoditi, je Spooner kljub temu prepričan, da se je točno to zgodilo. V preiskavi sodeluje s privlačno raziskovalko robotike Susan in robotom Sonnyjem, edino pričo umora/samomora dr. Lanninga.

Poleg vizualne vrednosti se film potrudi tudi na filozofskem področju, s postavljanjem vprašanj kot so: Kaj ljudi dela ljudi? Kaj nas dela boljše od robotov? Kaj je življenje? Kaj je zavest? in tako naprej. Žal tovrstna vprašanja obdela nekje med akcijskimi prizori, povsem konfekcijsko, brez podrobno predstavljenih moralnih dilem s katerimi nas je soočil Asimov.

Prvič objavljeno v Večeru aprila 2008.