Ben-Hur, 2016
Plehka melodrama. Ocena: 2. Biblijska pustolovščina. 125 minut.
Režija: Timur Bekmambetov
Igrajo: Jack Huston, Toby Kebbell, Rodrigo Santoro, Morgan Freeman.
Nova priredba slavnega romana in še bolj slavnega filma pooseblja vse, kar je narobe s trenutnim hollywoodskim pristopom k filmskim zgodbam. Osnovni razlog za obstoj filma je v znanem imenu, za katerega so upali, da bo prepričal kristjane, ki postajajo vse pomembnejša ciljna skupina. Pri tem zgodba filma sicer temelji na izvirnem romanu o Jezusovem življenju, a je predvsem alegorija za vojno okupacijo v katero je stlačen še lik Jezusa. Režiser Bekmambetov je izjavil, da je želel zgodbo osredotočiti na odpuščanje, ne na maščevanje, vendar mu akcijske scene ležijo bolje od čustvenih, in tako je (srečen) konec videti plehko melodramatičen in prazen. Najbolj kontroverzni – in hkrati eden najbolj občudovanih – vidikov filma iz 1959, več kot očitno namigovanje na ljubezenski odnos med Ben-Hurom in Messalo, pa v tej različici ni samo izrezan, temveč še »zaščiten« z dodatnimi ženskimi liki.
Poleg težav z razvojem likov, tempom zgodbe in prepričljivostjo dogajanja je problematičen tudi prikaz Jezusa. Vključitev kratkih scen iz Nove zaveze v tok zgodbe ne deluje naravno, saj Jezusa postavi v ospredje, a ga omeji na (re)citiranje Biblije. Tako se ne more razviti v celovit lik in je v primerjavi z bolj stranskim, a mistično skrivnostnim likom v filmu iz leta 1959 brez prezence.
Priredbe kultnih klasik morajo s staro zgodbo povedati nekaj novega, da upravičijo svoj obstoj. Ta film se s tem ne more pohvaliti, deloma tudi zato, ker je sporočilo prejšnje različice še zmeraj aktualno.
Prvič objavljeno v Vikendu septembra 2016.
Napovednik Ben-Hur:

