Nov film Jana Cvitkoviča, ki je v kinu, je drama o osebnih stiskah naslovne družinice, ko se oba starša nenadoma znajdeta brez službe. V glavni vlogi izstopa Irena Kovačević, ki je zanjo prejela tudi nagrado na montrealskem filmskem festivalu, sicer pa je nov obraz na filmskih platnih.

Film Družinica je vaša prva glavna vloga v celovečercu, prej smo vas opazili na odru, delali pa ste tudi za kamero in posneli nekaj kratkih filmov. Kaj vas je prepričalo, da stopite pred objektiv?

Igra me je od vedno privlačila, vendar sem nekje v sebi vedela, da še nisem zrela za to. Do tega je prišlo spontano.

Prejeli ste nagrado za glavno žensko vlogo na priznanem montrealskem filmskem festivalu MWFF. Ali so se vam s tem odprle kakšne nove možnosti, novi projekti?

Upam, da to še pride. Vsekakor sem se sama odprla za tovrstne možnosti.

V intervjuju za Siol ste dejali, da vam vloge ni bilo težko odigrati, ker ni bila abstraktna. Številni vaši prejšnji projekti, tako filmski kot gledališki in plesni, so bili precej abstraktni. Ali je šlo za zavestno odločitev, da želite delovati na bolj konkretnih projektih, bolj realističnih likih?

Ne, ni šlo za tovrstno zavestno odločitev. Ko sem prebrala scenarij, se me je zgodba močno dotaknila in preprosto želela sem si jo odigrati. Je pa bil to zame velik izziv.

Scenarist in režiser filma Jan Cvitkovič je vaš partner. Kakšne so bile prednosti vajinega odnosa pri razvoju junakinje in njene zgodbe in ali je imelo skupno delo tudi pozitivni vpliv na logistiko družinskega življenja?

Z Janom je lepo delati. Svojim sodelavcem dopušča in ceni njihov doprinos. Ima to lastnost, da nas okuži s svojo strastjo. Njegov intuitivni pristop je navdihujoč in ustvarjalnost se prenese tudi na realno življenje. Bi pa izpostavila pomembno vlogo vseh, ki so delali pri projektu, še posebej soigralca Primoža Vrhovca, ki me je lepo sprejel, me sprostil in spodbujal, pa Nataše Burger, ki nas je vodila skozi priprave na snemanje. Tudi ona je verjela vame in me ljubeče vodila. Pravzaprav smo vsi sodelujoči delovali kot ena velika ubrana družinica.

Film ima v angleščini precej drugačen, bolj trženjski naslov, The Basics of Killing tj. Osnove ubijanja. Od kod izvira?

Med snemanjem smo po zaključenem dnevu imeli navado, da gremo na pijačo, ob kateri smo premlevali vtise s snemanja. Jan je na neki točki zamaknjeno dejal, da bo spremenil naslov filma. Osnove ubijanja. Vendar smo vsi skočili v zrak, da ne, Družinice da ne damo. Je pa bilo težko najti primeren naslov v angleščini. »Little family« preprosto ni odražal duha filma. Tako je ostal angleški prevod druge verzije imena.

Prvič objavljeno v Vikendu oktobra 2017.

Napovednik za film Družinica