V šestdesetih je vesoljska tekma med Sovjetsko zvezo in ZDA popularizirala vesolje in mu odprla prostor v popularni kulturi. Prostor, kamor je drzno zakorakala nova serija.

Zvezdne steze so trajale tri sezone, od septembra 1966 do poletja ljubezni 1969. A skozi 80 epizod, ki nikoli niso imele prav visoke gledanosti, so utopični svet Združene federacije planetov, hrabra posadka raziskovalne vesoljske ladje Enterprise in obljubljeni čari neskončnega vesolja očarali generacije ter ustvarili eno najbolj gorečih subkultur med oboževalci znanstvene fantastike, trekije. Ključ dolgotrajnega uspeha pa se skriva v optimizmu in uporabi znanstvenofantastičnega žanra za prikaz sveta, h kateremu je večina planeta takrat stremela. Sveta, v katerem je sodelovanje pomembnejše kot konflikt, kjer je cilj pridobitev novega znanja, in ne dobička, in kjer so ženske oblečene v zelo kratka krila. Seveda, saj to so bila šestdeseta, začetek svobodne ljubezni, a tudi številnih gibanj za enakopravnost. Tudi eden največjih voditeljev teh gibanj Martin Luther King je bil trekie in bojda so bile Zvezdne steze edina oddaja, ki jo je otrokom dovolil gledati na TV. Razlog je bila Nichelle Nichols, ki je v seriji upodobila strokovnjakinjo za komunikacijo, poročnico Uhuro; oziroma kot se je izrazil King: »Edina afro-američanka na TVju z vlogo, ki jo je vredno igrati.«

Korenine politike Zvezdnih stez sovpadajo s politično doktrino ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki ga je avtor oddaje Gene Roddenberry odkrito občudoval. Kennedyjeva doktrina je tudi temelj slavne osnovne direktive Federacije o nevmešavanju v manj razvite civilizacije, a tako kot so doktrino kršili v resnični politiki, so direktivo skoraj zmeraj tudi na TVju. Pomembno je na vmešavanje seveda vplivala narativna potreba po akciji in dejstvo, da so se Roddenberry in številni njegovi sodelavci pred tem kalili v vesternih, ki so bili stalnica ameriške televizijske in filmske produkcije do začetka šestdesetih. Ker je za prepričevanje k napredku eliti treba ponuditi reference na nekaj znanega, je Roddenberry koncept svoje nove serije televizijskim mrežam predstavljal kot vestern v vesolju. Po strukturi zgodbe posameznih epizod, dinamiki in prevladujoči temi življenja na meji znanega, je to tudi bil vestern, le prerija je bila veliko bolj prostrana.

Več na spletni strani delo.si.