Morda si bomo 2016 bolj zapomnili po flopih kot uspehih, a odličnih filmov ni manjkalo. Na harb2harb sva pripravila pregled žanrskih presežkov v naših kinematografih.

Komedija

Pa začnimo s smehom. Komedija je zadnja leta kar zapostavljen žanr in uspešnice so izjeme, sploh kakovostne. 2016 so zaznamovale žurerske komedije, kot so Dedek uide z vajeti, Kako najti zmenek za poroko in Božična žurka v pisarni, iz istega testa, a druge moke pa je tudi risanka Upor klobasic.

Deloma v ta trend sodita tudi Poredne mame in Dojenček Bridget Jones. Filma sta vključevala tudi nekatera sporočila glede materinstva in vzgoje otrok, ki so bila presenetljivo na mestu.

Seveda ne gre spregledati najbolj gledanega filma leta, lokalne uspešnice Pr’Hostar, ki je posekala številne rekorde in potrdila, da so slovenski filmi lahko smešni. No, slednje je dokazal tudi poljski Planet samskih, ena najboljših romantičnih komedij zadnjega desetletja, ki ga je režiral Mitja Okorn.

Čast najboljše komedije leta po najinem izboru pa pripada najbolj pythonovskemu filmu leta, stripovski akcijski komediji Deadpool. Ryan Reynolds je dokazal, da je komik in akcijski zvezdnik, njegov antijunak z umazanim jezikom pa je navdušil množice. Tega ne rečeva pogosto, ampak komaj čakava na nadaljevanje!

Grozljivka

Tudi horror je zadnja leta zapostavljen žanr, čeprav je mogoče zaslediti nekaj vzpodbudnih trendov. Zombiji so očitno stvar preteklosti, saj jih izrinjajo zgodbe o duhovih oziroma demonski obsedenosti z mračno atmosfero, kot sta bila denimo Priklicano zlo 2 in Ouija 2: Izvor zla. No, korejski Vlak za Busan in britanska Dekle z vsemi darovi pa kažeta, da nemrtvi še niso izdavili zadnjega vzdihljaja.

Kinodvorova Noč grozljivk je ponovno postregla s presežki, ki smo jih zamudili v rednem sporedu, sploh s filmoma Smrt v temi in Stolpnica, nato pa je še Liffova ekstravaganca ponudila dobro mero kanibalizma z Neonskim demonom in Surovim.

Največji presežek leta je bil prikazan zgolj na Grossmanovem festivalu fantastičnega filma in vina in nadgrajuje trend preučevanja usode ženske na udaru patriarhalne družbe. No, to je nekoliko posplošeno, a Čarovnica je vsekakor tematski naslednik Babadooka in Zla za petami, zdaj pa že željno pričakujemo iransko produkcijo Under the Shadow.

Drama

Dobrih dram nikoli ne manjka, a žal jih je načeloma mogoče videti le v začetku leta, ko se predstavljajo kandidati za oskarje in potem še na vrhuncu jeseni med Liffom. Začetek leta so tako zaznamovali Velika poteza, V žarišču, Soba in Carol, jeseni pa so prepričale Nočne ptice, Ustava Republike Hrvaške, Toni Erdmann in Paterson.

Čeprav so vsi našteti čudovita umetniška dela, pa jih preseže bizarnost Jastoga, prvega filma grškega režiserja Yorgosa Lanthimosa v angleškem jeziku. Glavnega junaka zapusti žena, nakar je prisiljen oditi v hotel za samske, kjer ima en mesec časa, da si najde novo partnerko, sicer ga bodo po vladnem dekretu spremenili v žival po lastnem izboru, torej jastoga.

Triler

Zagotovo je bil najbolj pričakovan triler leta Dekle na vlaku, ki pa kljub dobri Emily Blunt ni upravičil visokih pričakovanj. Na drugi strani je prijetno presenetil nekoliko spregledan film, Prava fanta, kjer Ryan Gosling in Rusell Crowe pokažeta veliko več kemije, kot bi jo lahko pričakovali od njiju, akcija pa je začinjena z ravno dovolj humorja. Vizualno nas je ponovno prepričal Tom Ford z Nočnimi pticami.

Brez dvoma je v tem žanru razočaranje leta četrti film o Jasonu Bournu z Mattom Damonom v glavni vlogi in to kljub Paulu Greengrassu za kamero.

Najboljši triler po najinem izboru je v kino prišel zadnji teden prejšnjega leta, a izstopa do te mere, da sva ga morala uvrstiti na seznam. Victoria je zgodba o nepričakovanem bančnem ropu, ki ga pod prisilo izvede skupina mladih žurerjev v Berlinu in je posnet v enem spektakularnem, dvournem kadru.

ZF

Megalomanska nadaljevanja so letos padala eno za drugim, vključno z Ninja želvami, Dnevom neodvisnosti in Zvezdnimi stezami, pa čeprav so slednje slavile pol stoletja.

Zgodba zase je k sreči Vojna zvezd, saj je studio Disney v roku 12ih mesecev postregel z dvema odličnima filmoma in tako dokazal, da lahko pričakujemo še več čarobnosti iz galaksije daleč, daleč stran.

Glede najboljšega ZF filma pa ni debate, ta čast pripada Prihodu, napeti drami, ki stavi na inovativno zgodbo s preskokom, ki ne obrne le pomena filma, temveč gledalčev pogled na razumevanje filma in zgodb nasploh. Največji žanrski presežek zadnjega desetletja.

Stripi

Pri stripovskih filmih je bilo 2016 polno megalomanskih pričakovanj, a še večjih razočaranj. Batman proti Supermanu je skušal v en film stlačiti preveč, medtem ko Odred odpisanih ni imel pravega fokusa.

Na Marvelovi strani Stotnik Amerika še zmeraj ni dokazal, da bi junaki lahko bili v kakršni koli nevarnosti, pa čeprav so zdaj sprti, je pa Doktor Strange odškrnil vrata v zelo lep nov kotiček vesolja.

Studio Fox pa je s svojimi Marvelovimi junaki poskrbel za največji poraz leta, Možje X: Apokalipsa, in najbolj sveži film tega žanra, krasnega Deadpoola.

Risanke

Risanke so letos postregle z nekaj zanimivimi liki, tako smo denimo v Vaiani dobili novo samozavestno in odločno junakinjo iz polinezijskih otokov. Seveda tudi letos niso manjkala nadaljevanja, kot sta Kung Fu Panda 3 in Ledena doba: Veliki trk, a med njimi je najbolj prepričal Iskanje pozabljive Dory, nadaljevanje izredno priljubljenega Nema.

Vizualno najbolj izstopata Kubo in dve struni in Pesem morja, a z doživeto zgrajenim živalskim mestom, celostno glavno junakinjo in nepričakovanim mešanjem žanrov je najbolj navdušil Zootropolis, noir kriminalka z moralko za najmlajše.

Mladinski filmi

Mladinskim filmom to leto ni bilo naklonjeno. Po lanskem zaključku izredno uspešne serije Igre lakote, ki je vzpodbudila vzpon sorodnih izdelkov, je najbolj obetavni naslednik, serija Razcepljeni, pogorela in namerava zgodbo zaključiti na televiziji.

V Sloveniji smo dobili Niko, mladinski film z glavno junakinjo, ki pa mu ni uspelo nagovoriti mlade publike, in podobno se je zgodilo tudi z vizualno prekrasno mladinsko grozljivko Pojdi z mano.

Luknjo, ki zeva v komercialni ponudbi mladinskih filmov, odlično zapolni Kinodvorov Kinobalon s kakovostnimi filmi o odraščanju iz vsega sveta in zato je Kinobalon tudi najin izbor za vrhunec tega žanra.

Fantazijski film

V začetku leta smo od fantazijskih filmov veliko pričakovali, predvsem od režiserja Duncana Jonesa in njegove filmske priredbe igre Warcraft, pa tudi od staroste Spielberga z Velikim dobrodušnim velikanom Roalda Dahla in pa seveda od Magičnih živali, kjer je kot scenaristka prvič sodelovala tudi J.K. Rowling. Žal pa nihče ni prav zares navdušil.

Warcraft je bil globalna uspešnica, a ga je zaznamoval predvsem manjko zgodbe, pa tudi vizualno ni povsem prepričal, Spielberg ni ustvaril novega E.T.-ja, temveč je bil film všeč zgolj oboževalcem knjige, medtem ko Eddie Redmayne odlično igra v Magičnih živalih, a filmu zmanjka otroški čar Harryja Potterja.

Nadaljevanj Alice v čudežni deželi in Sneguljčice in lovca ali predelave Knjige o džungli niti nismo željno pričakovali, a medtem ko sta prva dva zdrsnila mimo publike v pozabo, je slednji nepričakovano srčna in prikupna uspešnica in najin izbor za fantazijski film leta.

Akcija 

V odsotnosti Hitrih in drznih so najboljše akcijske scene imeli stripovski filmi in obe Vojni zvezd. Tom Cruise in Jason Statham sta se v nadaljevanjih Jacka Reacherja in Ledenega morilca neprepričljivo pretvarjala, da sta James Bond, medtem ko je Dwayne Johnson v akcijski komediji s Kevinom Hartom poskrbel predvsem za smeh.

Ruski Ponoreli Henry je poskusil nekaj novega, saj je bil posnet skozi perspektivo glavnega junaka, podobno kot računalniške igre. Dejansko je v filmu najbolj navdušil Sharlto Copley v 10 vlogah, medtem ko je premaknjena kamera samo novotarija, ki hitro postane dolgočasna.

Akcijski filmi so bili tudi politični v skladu z ameriškimi volitvami, pri čemer je Michael Bay zastopal proti-Hillaryjine barve s filmom 13 ur: Tajni vojaki Bengazija, trumpovsko Ameriko pa je napičil Očiščenje: Volitve. Nasilni filmi o festivalu ubijanja z vsakim nadaljevanjem razkrijejo nov kos tega neverjetno strašljivega sveta in tretji del je doslej najboljši, s tem pa tudi najin izbor za akcijski film leta.

Moški proti divjini

Po tem, ko so v zadnjih letih divjino osvajale ženske, denimo v filmih Divja in Poti, so letos skušali preživeti moški. Najbolj zabavna sta bila junaka v pristnem novozelandskem Lovu na divjaka, nekoliko predvidljiv, a vseeno vreden ogleda je bil rimejk Tarzana z Alexandrom Skarsgardom v glavni vlogi.

No, glavni borec za preživetje pa je seveda Hugh Glass oziroma Leonardo DiCaprio v Povratniku, enem najbolj surovih in krasno posnetih filmov leta, ki mu je tudi končno prinesel oskarja.

Od režiserk do vzornic

Letos smo bili priča nekaj prelomnim dogodkov, ki pa so predvsem nastavili ogledalo neenakopravnim razmeram v filmski industriji. S filmom Toni Erdmann je skoraj 3 desetletja od ustanovitve Evropskih filmskih nagrad glavna lovorika prvič pripadla filmu pod taktirko režiserke.

Tudi veliki studii so ugotovili, da niso zanimivi le superjunaki in tako bosta svoja filma dobili tudi Wonder Woman in Captain Marvel. A kljub temu, da so ženske za kamero že od 1896, je z Wonder Woman Patty Jenkins postala šele druga režiserka, ki snema igrani film s stomilijonskim proračunom.

V ZFju smo ponovno dobili zanimive ženske like, dva zaporedna filma Vojne zvezd sta nas razveselila z glavnima junakinjama, Amy Adams pa je zablestela v Prihodu. Mladi pa so z Izganjalkami duhov, ne glede na kritike, ogorčenje, izlive šovinizma in rasizma, in dejstvom, da gre za povsem povprečen film, dobili nove vzornice.

To je najin pregled 2016. A sva kaj pozabila? Napiši svoje favorite v komentar in naju poišči na Facebooku in Twitterju.