Režija in scenarij: Tony Gilroy

Igrajo: George Clooney, Sydney Pollack, Tilda Swinton, Tom Wilkinson, idr.

Michael Clayton je odlično sestavljen in napet triler, ki pa od gledalca zahteva nekaj potrpljenja. Uvodni del, v katerem spoznavamo naslovnega glavnega junaka in nastavitev samega zapleta, zarote za zaščito interesov proizvajalca škropiv, je nekoliko predolg, sploh ker gledalec ves čas ve več kot Clayton in nas njegova odkritja ne presenetijo. Za zelo dobro rešitev tega počasnega razpletanja se izkaže uporaba retrospektive, saj se gledalec vseeno večino filma ubada z vprašanjem kako bo glavni junak prišel do tiste točke v zgodbi, ki smo jo videli na samem začetku filma.

Michael Clayton je režijski prvenec scenarista Tonyja Gilroyja, avtorja trilogije trilerjev o Jasonu Bournu, sicer pa tudi scenarista hitov kot so Armageddon in Hudičev odvetnik. Pri filmu se vidi Gilroyjeva izkušenost pri tkanju zgodbe, hkrati pa tudi vpliv producentov – samih izkušenih režiserjev: Stevena Soderbergha, Georga Clooneyja in Sydneyja Pollacka – saj celotni vtis filma pusti gledalcu precej več kot dobro zgodbo. Predvsem je opazna zelo dodelana vizualna podoba, saj je glavni junak denimo oblečen v črno obleko z belo srajco, njegova polt pa je (zaradi utrujenosti in razočaranosti) skorajda siva, ravno tako kot njegova dejanja.

Gilroy je na režijskem stolčku izkazal tudi izjemno sposobnost vodenja igralcev, čeprav je treba priznati, da so glavne like upodobili igralci, ki smo jih lahko redko videli igrati slabo. George Clooney je v naslovni vlogi preprosto prepričljiv in brez težav nosi celotno zgodbo, medtem ko se z dejanji antagonistke Karen Crowder v podobi Tilde Swinton (Orlando, Strti cvetovi) gledalec sicer ne more poistovetiti, jo pa povsem razume kako težko ji je sprejeti odločitve, ki jih.

Sama zgodba je pravzaprav dokaj klasična in že nič kolikokrat videna v odvetniških televizijskih serijah. Michael Clayton je zaposlen v veliki odvetniški pisarni kot »čistilec«. S tem ni mišljeno pranje denarja, temveč pomoč pri zasebnih težavah teh strank, denimo ob povzročitvi prometne nesreče, aretaciji sina zaradi mamil in podobno. Ko njegov prijatelj Arthur (odličen Tom Wilkinson) zapade v manično depresijo in skuša uničiti velik primer na katerem dela že šest let, mu sprva hoče pomagati tako, da ga prepričuje naj jemlje zdravila, a kmalu ugotovi, da Arthurjevo obnašanje ni zgolj posledica bolezni. Slej ko prej se mora odločiti kako ravnati, ne glede na dejstvo, da je zgolj »človek, ki ga kupiš«.

Ocena: 4 od 5

Prvič objavljeno v TV Večeru decembra 2007.