Režija: Vito Taufer

Igrajo: Tjaša Železnik, Minca Lorenci, Aljoša Koltak, Jagoda, Renato Jenček.

Za slovenski film se pogosto sliši, da ima preveč gledališko igro. To pomeni, da igralci v filmu igrajo precej podobno kot bi na odru, kar je na platnu videti precej plehko. To drži za večino slovenskih filmov. In film Lajf se zdi kot recept za povsem gledališko izvedbo, saj temelji na gledališki predstavi, ki jo je na film prenesla celotna gledališka ekipa, pri čemer je za scenaristko in režiserja to dejansko prvi film. A kljub vsem dvomom je Lajf odlično posnet film.

Sam način predelave drame v film nekoliko spominja na oskarjevski Dvom, pri čemer je seveda razlika v tem, da se sicer dokaj spodobna slovenska zasedba pač ne more primerjati z Meryl Streep in Phillipom Seymourjem Hoffmanom, pa čeprav vsaj Tjaša Železnik prikaže izvrstno igro. Sama zgodba bolj spominja na Lepoto po ameriško, saj se zdi osnovna motivacija vseh likov svoje frustracije prenašati na ostale in s tem dvigovati stopnjo psihoze. To morda zveni skorajda pretirano slovensko, vendar Lajf s pristnim najstniškim pristopom uspe to zgodbo narediti zanimivo in ne pretirano zateženo.

Zgodba filma se sicer osredotoča na tri najstnike in dva odrasla, na nepričakovano nosečnost in načine spoprijemanja z njo, na trenja med starši in najstniki, na odnos do življenja in želje, ki jih imamo. In da, dejansko je lahko tudi to recept za dober film.

Ocena: 4 od 5

Prvič objavljeno v Vikendu aprila 2009