Režija: Cedric Klepisch

Igrajo: Juliette Binoche, Romain Duris, Fabrice Luchini, Albert Dupontel, Francois Cluzet.

Zadnja dva filma francoskega režiserja Cedrica Klepischa (oba uspešna na Liffu) sta prikazovala zgodbe Francozov zunaj Francije, Pariz pa se osredotoča na Francoze v Parizu. Film predstavi zelo širok spekter likov, katerih zgodbe se na nekih točkah tudi malenkost prepletajo, vendar vseeno ostanejo ločene. Glavna tema so odnosi med ljudmi, z močnim poudarkom na smrti kot delu življenja. Večino časa sta v ospredju nekdanji plesalec Pierre, ki čaka na presaditev srca in njegova sestra Elise, ki se priseli k njemu s svojimi tremi otroci, da lahko skrbi zanj.

Čeprav je film seveda tudi hvalnica naslovnemu mestu, pa obdelava tematike in prehodi med liki včasih spominjajo na Usodno nesrečo, oskarjevca iz 2004, vendar so pri slednjem zgodbe različnih likov povezane precej bolj očitno, prav tako pa bi ga težko označili kot hvalnico Los Angelesu; prej opozorilo.

Čeprav je Pariz dokaj zanimiv film z dobro igro, pristnimi dialogi in zabavnimi situacijami, pa se na koncu vseeno zdi, da mu kljub dvema urama precej manjka. Poplava likov pomeni, da so nekateri predstavljeni preveč površno, medtem ko drugi začnejo dolgočasiti.  Rezultat je film, ki sicer pritegne gledalca, a mu vseeno ne pusti veliko.