Denar morda ne spi, gledalci pa. Ocena 3 od 5. Drama.

Režija: Oliver Stone

Igrajo: Shia LaBeouf, Michael Douglas, Carey Mulligan, Susan Sarandon, Josh Brolin

Wall Street je eden najbolj vplivnih filmov v zgodovini, a žal ga lahko uvrstimo v isto kategorijo kot zloglasni Triumf volje (Triumph des Willens), propagandni film nacizma. Oba filma odlikujejo izjemna fotografija, na videz objektivni pristop k materialu, ki z nekaj pripovedovalskimi in režijskimi triki služi prepričevanju, in seveda posledice, ki sta jih prinesla. Navkljub zatrjevanju režiserke Riefenstahlove, da sama ni bila nacistka in da je le posnela film, le-ta vseeno velja za enega ključnih nacistične elementov propagande sredi tridesetih. Wall Street je še bolj tragičen – večina gledalcev je film razumela kot opozorilo, da moramo biti boljši ljudje in pošteno garati za zaslužek, a prenekateri gledalci so postali “verniki” negativca Gordona Gekka (Michael Douglas) in njegovega slogana “pohlep je dober” ter odrasli v borzne posrednike ter direktorje. Torej v ljudi, ki so v veliki meri odgovorni za finančni zlom izpred dveh let.

Denar nikoli ne spi pokaže Gekka, ko pride iz zapora, osamljen in brez vsega. Mlad borzni posrednik Jake (Shia LaBeouf), ki je v razmerju z Gekkovo hčerko Winnie, se ga odloči spoznati. Investicijska banka v kateri je Jake zaposlen, se sesuje, direktor skoči pod vlak, Jake pa se odloči maščevati direktorju konkurenčne banke, ki je sprožil usodne govorice, a kmalu se zruši cel finančni sistem, ob tem pa tudi njegovo razmerje z Winnie.

Denar nikoli ne spi ni slabo posnet film, vendar je vseeno le senca izvirnika, zgodba je aktualna, a nič kaj več kot to (in skorajda Disneyjevski zaključek ne pomaga), igra glavnega junaka pa brez karizme celo po LaBeoufovih standardih.

Wall Street: Denar nikoli ne spi si lahko ogledate v Koloseju in Planetu Tuš.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2010.