Stanje šoka, 2011

Alegorija, izgubljena v detajlih. Ocena 3 od 5. Komedija/drama. Na sporedu v Koloseju, Planetu Tuš in Party Maxu.

Režija: Andrej Košak

Igrajo: Martin Marion, Urška Hlebec, Nikola Kojo, Aleksandra Balmazović, Emir Hadžihafizbegović, Vlado Novak, Primož Petkovšek, Iva Krajnc, Dario Varga

“Če bova vsak dan dala nekaj na stran,” reče glavni junak Peter svoji ženi, “bova lahko kupila pralni stroj.” In njej se zasvetijo oči. Piše se leto 1986, dogajanje je postavljeno v Ljubljano. Kjer se takrat ni več pralo na roke.
A  film je metafora, svet prikazuje skozi simbole, da prikaže razliko med socializmom in kapitalizmom, tako ni potrebe po tlačenju realizma v prvi plan. A ker je nelogičnih elementov v filmu precej, gledalci, ki se še dobro spomnijo tega obdobja, mestoma težko “kupijo” vzpostavljeno realnost in teže sočustvujejo z junaki.

Če odštejemo te površnosti, je Stanje šoka vseeno učinkovita alegorija o zamenjavi sistema in škodljivem vplivu šoka tranzicije na ljudi. V glavni vlogi se izkaže Martin Marion, medtem ko so druge vloge pogosto preveč neuravnotežene in mlačne, k prepričljivosti prav tako ne pripomore  nebrzdan idealizem, ki mestoma kar puhti iz zgodbe. Žal, saj je osnovna ideja posrečena. Morda bi bolje delovala, če bi bil film še bolj nadrealističen, medtem ko bolj realistično (a še zmeraj zabavno) plat te zgodbe odlično prikaže prav tako letošnji (televizijski) film Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2011.

 

Foto: Željko Stevanić/IFP (Vertigo)

Leave A Comment