Krasna zgodba, čudovita izvedba. Ocena: 4. Komična drama.

Režija: Aki Kaurismäki.

Igrajo: André Wilms, Kati Outinen, Jean-Pierre Darroussin, Blondin Miguel, Elina Salo, Evelyne Didi, Quoc-Dung Nguyen, Laika.

Film finskega mojstra prikazovanja zgodb je tista nenavadna, a izjemno dobrodošla vrsta drame, ki okrog “resnih”, do neke mere celo tragičnih tematik, razprostre drobne komične in ljubke elemente, ki zgodbo poživijo, hkrati pa ne zapade v parodiranje ali podcenjevanje resnične situacije. Resnici na ljubo je takih filmov zelo malo. Še manj jih je tako odlično posnetih in odigranih. In še redkejši navdajo gledalca s tako pozitivnimi in hkrati umirjenimi občutki.

Glavni junak je čistilec čevljev Marcel (André Wilms), nekdanji umetnik (lik iz Kaurismäkijevega Boemskega življenja iz 1992), ki spozna mladega ilegalca Idrisso in se odloči, da mu bo pomagal na poti k mami v London. A glavni fokus Kaurismäkijeve kamere ni na ilegalnih priseljencih, temveč na tesni skupnosti v kateri živi Marcel z ženo; na pekarki, zelenjadarju in točajki, ki svoje sosede in stranke obravnavajo kot družino in ne vir prihodkov, na rockerju, ki je pripravljen iti na oder za ljubezen, na kriminalistu, ki v svoji črni opravi spominja na krokarja, a se zaveda, da je njegovo delo varovanje in ne ustrahovanje ljudi. Skratka na družbi, ki je vse prej kot potrošniška in kapitalistična.

Prvič objavljeno v Vikendu januarja 2012.