RIP Sally Menke. Ocena: 4. Vestern. 165 min.

Režija: Quentin Tarantino.

Igrajo: Jamie Foxx, Christoph Waltz, Leonardo DiCaprio, Don Johnson, Samuel L. Jackson, Kerry Washington.

Eno izmed osnovnih pravil filmskega ustvarjanja se glasi, da je montaža zadnja različica scenarija, saj se razne podrobnosti, potencialno pa tudi osrednja zgodba, lahko spremenijo glede na dejanske posnetke. Montaža zaznamuje tudi ta film, saj je vse Tarantinove filme doslej zmontirala pokojna Sally Menke, to pot pa je nalogo prevzel njen asistent pri filmih Ubila bom Billa (in montažer zadnjih treh Hitrih in drznih) Fred Raskin. In tukaj se pozna razlika. Medtem ko pri prejšnjih Tarantinovih filmih kljub dolžini praviloma ni dolgočasnega trenutka, pa Djangu po prvi tretjini prične upadati tempo, občasno scene ponavljajo sporočilo predhodnih scen, uporaba preskokov nazaj ni zmeraj upravičena, predvsem pa je v filmu toliko jahanja, da bi ga lahko primerjali s scenami hoje v Gospodarju prstanov. A dejstvo je, da večina kritike tega filma leti na primerjavo s prejšnjimi Tarantinovimi mojstrovinami, zunaj tega konteksta pa je Django še zmeraj izjemen film, zanimiv, humoren, nasilen, napet, premišljeno sestavljen in čudovito odigran. Skratka, film Quentina Tarantina, ki bo navdušil večino njegovih oboževalcev in pritegnil nove.

Prvič objavljeno v Vikendu januarja 2013.