Pravljice so fantastične zgodbe za otroke, namenjene temu, da jih zabavajo, potegnejo v čaroben svet, in jih ob tem naučijo še kakšno življenjsko modrost. Zlohotnica, Disneyjeva igrana različica Trnuljčice, ki naslednji teden prihaja v naše kinematografe, prinaša v sodobnih pravljicah vse bolj priljubljeno sporočilo, da svet ni črno-bel.

Ko je Walt Disney pred 77 leti predstavil Sneguljčico, prvi celovečerni animirani film, je z zlobno kraljico ustoličil lik pravljičnega negativca, ki ga na temno stran poganjata gola zloba in vsaj en smrtni greh. Formulo so kasneje avtorji uporabili v filmskih različicah številnih pravljic, med drugim v Čarovniku iz Oza, Pepelki, Trnuljčici in tudi sodobnejših pravljicah, kot sta Aladin in Levji kralj. A tovrstni negativci niso Disneyjev, filmski, niti pravljični »izum«, saj je nanje občasno prisegal tudi Shakespeare, denimo v Othellu, vsekakor pa v kontekstu filmskih pravljic predstavljajo, skupaj s potiskanjem žensk v kalupe pasivnih princesk, (izkrivljeno) poenostavitev prikaza sveta.

Časi se spreminjajo, je pel Bob Dylan, sicer tudi soavtor več otroških slikanic, ki temeljijo na njegovih besedilih, in petdeset let po izidu te kultne pesmi vse kaže, da je imel prav tudi na tem področju. Glavna junakinja filma Zlohotnica je namreč naslovna vila, zgodba pa se osredotoča na razloge za njena dejanja in predvsem izrek uroka nad Trnuljčico oziroma Auroro, kot ji je ime v filmu. In Zlohotnica ni osamljena, saj smo v zadnjih letih razločevali odtenke sivine že v dveh novih interpretacijah klasičnih pravljic, Mogočnem Ozu (kjer čarovnico na temno stran potisne zlomljeno srce) in Sneguljčici in lovcu (kjer je zlobna kraljica Ravenna kot otrok žrtev napadov in zlorabe), sočuten prikaz načeloma zlobnih pošasti pa je tudi eden izmed elementov najbolj priljubljene pravljične sage zadnjih let, Somraka. No, za prihodnje leto je napovedana še Pepelka, tako da bomo videli, ali se bo trend obdržal.

Ta trend pa ni omejen zgolj na pravljice za najmlajše, temveč se je prikradel tudi v tiste za nekoliko starejše, stripovske filme. Medtem ko sta se »klasična« Superman (1978, 1980) in Batman (1989, 1992) borila proti častihlepnim, z močjo obsedenim nasprotnikom, so novi stripovski negativci precej bolj kompleksni, če je verjeti napovedim, pa se bosta v naslednjem filmu Batman in Superman celo spopadla. Tako je črno-beli pogled na svet rezerviran le še za najbolj odrasle izmed pravljic, grozljivke, kjer so demoni, zombiji in neustavljivi psihotični morilci zgolj preprosto zli.

Prvič objavljeno v Vikendu maja 2014.