Steven Seagal

Steven Seagal na presečišču bluesa, bluegrassa in countryja: “Zmeraj sem pred časom”

Večina ga pozna po slavnih akcijskih filmih iz zgodnjih devetdesetih, nekateri tudi kot rezervnega policista iz resničnostnega šova, a 23. junija 2014 smo imeli v Sloveniji Stevena Seagala priložnost spoznati tudi kot glasbenika, ko je nastopil s svojo blues zasedbo v Cvetličarni. Pred koncertom smo se imeli priložnost pogovoriti z njim o glasbi, filmih in tudi politiki.

Vaša skupina se imenuje Steven Seagal Blues Band, bo koncert torej posvečen blues glasbi, ali bomo lahko slišali tudi lahkotnejše pesmi iz vaše prve plošče, Songs from the Crystal Cave?
Na repertoarju imamo le nekaj pesmi iz druge plošče Mojo Priest, večina pa bo iz novega albuma, ki bo izšel kmalu, najbrž v naslednji mesecih.

Kako pa napreduje novi album in za kakšna je njegova glasbena usmeritev?

Gre za glasbeno zvrst, ki ji pravimo hribovska americana (hill country Americana), torej zvoki banjov, violin, mandolin in podobno. 

Lahko poveste kaj več o tej zvrsti?

Zadnjih štirideset do petdeset let prava hribovska americana ne obstaja. Nastala je na presečišču bluesa iz delte Misisipija, bluegrassa in countryja. To je bila edinstvena glasba, ki je obstajala le kratek čas, nato pa je zamrla. Z novo ploščo in turnejo skušamo to glasbo predstaviti sodobnemu občinstvu. Gre za edinstven del zgodovine, edinstven glasbeni slog, ki je za pol stoletja kar izginil. Odrasel sem ob tej glasbi in jo v svoji mladosti poslušal ter tudi igral, zdaj pa bo jo bom še prenesel po svetu.

Del mladosti, ki jo je zaznamovala tudi glasba, ste preživeli v Detroitu, v času, ko je tam ustvarjal takrat neznan glasbenik Sixto Rodriguez, kateremu je posvečen predlanski oskarjevski dokumentarec Iskanje Sugar Mana. A ste ga spoznali?

Nikoli še nisem slišal zanj ali za ta film, moral ga bom poiskati in si ga ogledati, ker zveni zelo zanimivo.

Znani ste tudi po zbirateljstvu kitar z zgodovinsko vrednostjo. Koliko jih imate v zbirki in na katere ste najbolj ponosni?

Zbral sem jih več sto, obdržal pa okrog sto. Zelo ponosen sem na Muddyja Watersa, Johnny Lee Hookerja, Alberta Kinga in še mnoge druge.

Ali doma pogosto primete v roke te slavne kitare in brenkate nanje?

Da, pogosto jih igram.

Poznamo vas tudi po okoljevarstvenem delu, ki je očitno tudi v filmih, kot je Aljaska v plamenih. Zakaj menite, da je trajalo 20 let, da so okoljevarstvena sporočila v ospredju velikih filmov, denimo Noeta in prihajajočega Medzvezdja?

Ne vem, zmeraj sem pred svojim časom. Še vedno sem edini igralec, ki je posnel dva velika filma na temo okoljevarstva, tako da sem še zmeraj pred vsemi.

Načrtujete še kakšnega?

Ne.

Pred 17 leti ste v intervjuju za mrežo PBS povedali, da ne veste, če s svojim delom in aktivizmom lahko spremenite svet, ampak da čutite, da morate poskušati. Kako danes, ko ste nekoliko starejši in bolj izkušeni, gledate na to?

Na duhovi ravni se sedaj precej bolj ukvarjam s samim seboj kot s tem, da bi spremenil druge. Skušam se razviti kot človek, se aktualizirati, razviti več empatije in sočustvovanja, modrosti in globine, tako da bi lahko bil boljši človek. Tako da se ne ukvarjam s spreminjanjem sveta zunaj sebe, temveč s svojim notranjim svetom.

Kot zagovornik svobodnega Tibeta ste imeli skozi leta precej medijske podpore, nedavno pa so vas mediji ostro kritizirali zaradi podpore Rusiji v Krimu. Glede na vaše izjave se zdi, da ti dve krizni žarišči vidite v podobni luči, kot samoodločitev ljudstva, zakaj so se po vašem mnenju ameriški mediji odzvali diametralno nasprotno?

Naj najprej povem, da ne želim, da bi intervju postal preveč političen, veliko raje bi govoril o glasbi. A moram reči, da vsakdo, ki ni popolnoma zabit, zlahka ugotovi, da je to, kar se dogaja v Ukrajini, predvsem politična propagandna vojna. Ugotovi lahko tudi, da ljudje, ki so zrušili demokratično izvoljeno vlado, po mojem mnenju niso bili preprosti Ukrajinci, temveč so bili za to nameščeni in plačani. Menim, da večina inteligentnih ljudi to ve. Vprašanje je torej, kdo to počne in zakaj. In to je vse, kar bom povedal na to temo.

V akcijskih filmih iz osemdesetih in devetdesetih ni veliko junakinj. Zakaj menite, da je trajalo tako dolgo, da so Milla Jovovich, Kate Backinsale in predvsem Gina Carano prebile stekleni strop?

Iskreno povedano je zadnja stvar, ki jo želim, poskusiti razmišljati kot vodilni v filmskih studiih. Menim, da so zmeraj bili za časom in zelo konzervativni ter ne pretirano inovativni pri svojem vplivu na filmsko ustvarjanje. Zame so zgolj računovodje in odvetniki, ki jih precej bolj zanima kako zavarovati in oplemenititi svojo naložbo. Bodimo odkriti, to nikoli niso bili kreativni, mistični ljudje, ki bi bili sposobni razmišljati zunaj okvirjev.

Mislite, da morda tudi občinstvo v devetdesetih ni bilo pripravljeno na akcijske junakinje?

Ne, po mojem je to zgolj stvar studiev. Občinstvo bi jih oboževalo.

Kdo je trenutno vaš najljubši akcijski zvezdnik?

Najverjetneje Donny Yen, predvsem s serijo filmov Ip Man.

Pa vaš najljubši film borilnih veščin?

Daleč najboljši mi je bil lanski Veliki mojster, pravi spektakel, sicer pa so mi bili všeč kitajski filmi, kot so Prežeči tiger, skriti zmaj, Hiša letečih bodal in podobni. 

Si torej najraje ogledate kitajske filme borilnih veščin?

Kolikor poznam sceno vam lahko povem, da so na Kitajskem filmarji čudoviti, delovni in resni glede filmov in borilnih veščin in da bodo prevzeli globalno filmsko sceno ter da so njihovi filmi borilnih veščin najboljši na svetu.

Boste tudi vi posneli kak film na Kitajskem?

Da, trenutno se dogovarjamo za tri filme, ampak bomo videli kaj se bo zgodilo. Če se bo vse izšlo, bodo to najverjetneje moji prvi projekti po tej turneji.

Kaj pa vaše delo na TV, serija Pravica za vse in resničnostni šov Steven Seagal: Varuh zakona?

Zaenkrat ne želim več snemati serije Pravica za vse, Varuh zakona pa se bo morda še vrnil, če se bodo pogoji izboljšali.

Glede na to, da ste šerifov pomočnik, ali dobite kdaj pozive iz občinstva, da bi odigrali I Shot the Sheriff?

Ne bi mi moglo biti bolj vseeno glede takih neumnosti.

Prvič objavljeno v Vikendu maja 2014.

 

Leave A Comment