Medtem ko si spala (Mientras duermes), 2011
Potencirano zalezovanje. Ocena: 4. Triler. 109 minut.
Režija: Jaume Balagueró.
Igrajo: Luis Tosar, Marta Etura, Alberto San Juan, Iris Almeida, Petra Martínez.
Zalezovalci so pogosti liki v trilerjih, saj v domače okolje, kjer naj bi se počutili najbolj varne, vnesejo strah in nelagodje. Vendar lahko ta prvinski strah hitro vodi v šablonsko, zlajnano in dolgočasno zgodbo z nezanimivimi liki. A Medtem ko si spala je povsem drugačen. Glavni junak César je hišnik v bloku in zelo nesrečen človek. Edino kar ga zadržuje pred samomorom, je nesreča drugih. Tako izkorišča svoj položaj za to, da stanovalcem skrivoma greni življenje. Najbolj ga nervira mlada in nenehno nasmejana Clara, ki je na videz nič ne spravi v slabo voljo, tudi ko jo César nadleguje prek pisem in SMS-ov, jo vsako noč omami in ji v izdelke za osebno nego dodaja alergene …
Lahko bi celo rekli, da je režiser Balagueró s tem filmom oživil žanr, predvsem s prepričljivim glavnim junakom, ki nima klišejsko psihotičnih epizod, niti ga film ne skuša razložiti z denimo zlorabo iz otroštva, temveč je povsem “jagovski”, čista zloba tako kot glavni negativec v Othellu. Hollywoodska različica je že nedvomno v pripravi in upajmo, da bo deležna tako korektne obravnave kot je bil film Karantena, priredba Balagueróvega filma Snemaj!.
Prvič objavljeno v Vikendu julija 2012.
Napovednik:
Brez zamere, mogoče te nisem najbolje razumel, ampak ameriška Karantena (2008) je IMHO čisti šit in eden slabših rimejkov tistega časa — vsaj v primerjavi z odličnim španskim izvirnikom.
Ob Medtem, ko si spala, sem imel priložnost narediti intervju z režiserjem, ki je obiskal tudi snemanje Karantene in je razložil razliko v obeh pristopih. Medtem ko sta onadva s sorežiserjem porabila veliko časa, da sta dodela, kako bi se dejanski novinarski snemalec obnašal in kako dobiti podobo, ki bo gledalca čim bolj spominjala na poročila in čim manj na film, so imeli Američani na snemanju DVD njunega filma in samo preverjali, da so scene čim bolj podobne. Kljub temu bi rekel, da je ob odsotnosti dejanske inspiracije Karantena soliden žanrski izdelek, ki v določenih pogledih produkcijsko prekaša izvirnik. Sem pa ob kasnejših ogledih Snemaj! in njegovih nadaljevanj začel veliko bolj ceniti pristop, idejo in tudi izvedbo Špancev. No, Cloverfield mi je še zmeraj najljubši primer najdenih posnetkov, njegov režiser Matt Reeves pa tudi edini ameriški režiser, ki je uspel z Let me In narediti zares dobro priredbo evropske grozljivke.