Hotel Transilvanija 2 nadaljuje zgodbo o vampirju Drakuli in hčerki Manci, ki se jima je v prvem delu pridružila Mancina simpatija Tonči, v drugem pa še njun malček Denis. Predhoden ogled prvega dela Hotel Transilvanija ni nujen, je pa zaradi boljšega poznavanja likov in nadaljevanja zgodbe priporočljiv.

Hotel Transilvanija

Drakula je hotel Transilvanija zgradil po smrti žene in ga spremenil v počivališče in zatočišče za pošasti. V prvem delu se množica najrazličnejših pošasti pripravlja na praznovanje 118. rojstnega dne njegove hčerke Mance. Drakula jo poskuša na vse načine obvarovati pred zunanjim svetom in ljudmi, ki se jih izogiba, saj so mu ubili ženo. A ne glede na ves njegov trud se v hotelu po spletu naključij pojavi odštekan mladenič Tonči, ki je edini človek v hotelu, kjer ljudje niso dobrodošli.

Primerna starost: 7+ (priporočilo Kinodvora)

Zgodba 2

Tonči in Manca dobita malčka Denisa, a ker še ni pokazal vampirskih čekanov, ne vedo ali je vampir ali človek. Drakula seveda želi, da bi vnuk bil vampir, predvsem ker Manca razmišlja o selitvi, saj si želi, da bi se otrok družil s sebi enakimi. Drakula se odloči, da je treba prebuditi vampirja v Denisu, zato se javi za varuško in se skupaj s prijatelji in vnukom poda na pot.

V delu je tudi že tretji del Hotela Transilvanija, ki naj bi v kina prišel 2018, leto prej pa še TV serija o Mancinih najstniških letih.

O filmu

Režiser obeh delov Genndy Tartakovsky (ki pri nadaljevanjih sicer ne bo sodeloval) je bil pred Hotelom Transilvanija znan predvsem kot ustvarjalec risank Dexterjev laboratorij in Samuraj Jack in slog animacije v Hotelu Transilvanija je v njegovem stilu in nič kaj kičasto srčkan, čeprav je film namenjen najmlajšim. Dobra sinhronizacija bo razveselila otroke in vse tiste, ki niste ljubitelji Adama Sandlerja, ki v originalu posodi glas Drakuli.

Hotel Transilvanija je namenjen mlajšim otrokom, a z množico pošasti, ki so seveda veliko bolj prijazne kot njihove različice za odrasle, lahko služi kot uvod v žanr grozljivk, fantazije in ZF-ja. Drakula v risanki ni nič kaj krvoločen, čeprav osnovna zgodba o Drakuli iz romana Brama Stokerja temelji na legendi o transilvanskem vladarju, ki je v času svoje vladavine pobil množico ljudi. Drakulin dober prijatelj Frankenštajn je različica Frankensteinove pošasti, lika iz romana Mary Shelley. V izvirniku je Victor Frankenstein ime znanstvenika, z leti pa je to ime dobilo tudi bitje, ki ga Victor ustvari v svojem laboratoriju. Vine je volkodlak, a je v bistvu le prijazen oče številnih otrok. Prekletstvo faraonov pravi, da naj bi vsak, ki vznemiri egipčanske mumije, doživel nekaj slabega, tako je mumija postala odlično orodje za strah pred neznanim, a Ožbej v filmu je poosebljenje zabave in dobre volje. Potem je tukaj še nevidni mož Griffin temelji na liku iz ZF dela H.G. Wellsa. Griffin nosi očala, da vedno vemo, kje se nahaja.

Izhodišča za pogovor: identiteta, družina, drugačnost, sprejemanje drugačnosti, vampirji, volkodlaki, mumije

Otrokom prijazni pošastni filmi

V Hotelu Transilvanija srečamo najrazličnejše pošasti, ki so seveda le senca različic za odrasle in prav je tako, saj otrokom ni treba pokazati na primer črno-belega Nosferata iz leta 1922, ki jim nekaj noči ne bo dal spati, a to še ne pomeni, da ne morejo v mlajših letih spoznati tudi nekatere legendarne pošasti.

Najbolj prijazne so zagotovo Pošasti iz omare (5+) in nadaljevanje Pošasti z univerze (5+), kjer morda res ne srečamo klasičnih pošasti, a otroci dodobra spoznajo, da se v temnih kotičkih sobe ne skriva nič drugega kot njihova domišljija. Za nekoliko večje je lahko primeren tudi uvod v Frankensteina, Frankenštajnček (9+), ki ga je režiral Tim Burton, v Paranormanu (10+) pa otroci spoznajo duhove in zombije.

Ocene primernosti zgoraj naštetih filmov za otroke so povzete po ocenah portala Common Sense Media.

Sinhronizacija:

V sinhronizirani različici Drakuli posodi glas Dani Bavec, Manca je Zala Đurić Ribič, Tonči je Miha Rodman, Frankenštajn Jernej Kuntner, Ožbej Denis Vučak, Vine Jan Bučar, Nevidni mož Jure Longyka, Denis pa Lovro Berden.

Prvič objavljeno na portalu Tehnik.