Mrtvi hodijo: Uvod v Romerove Žive mrtvece
Pred vrnitvijo Živih mrtvecev (The Walking Dead) na male zaslone, sem izbrskal star članek o »tistih pravih« zombijih, seriji filmov Živi mrtveci Georga A. Romera.
Noč živih mrtvecev (Night of the Living Dead)
Filme o zombijih, ne-mrtvih bitjih, ki jih žene le želja po človeškem mesu, je utemeljil George A. Romero z Nočjo živih mrtvecev (Night of the Living Dead) leta 1968. A celoten čar tega nizkoproračunskega črnobelega horror trilerja je v tem, da groza temelji predvsem na živih ljudeh, zaprtih v hišo in šele potem na razpadajočih, hodečih truplih, ki jih hočejo pojesti in okužiti. Prav nihče izmed preživelih ujetnikov hiše v Noči živih mrtvecev ni heroj, nikogar ne skrbi preživetje drugih, temveč le njegovo ali njeno samo. In čeprav jim uspeva vso noč odbijati napade zombijev, jih to ne zbliža in ne ustavi pri tem, da bi obračunali med seboj, ko ugotovijo, da se njihovi načrti ne skladajo.
Zora živih mrtvecev (Dawn of the Dead)
Noč živih mrtvecev je Romera nemudoma ustoličila za kutlnega režiserja, a v naslednjih desetih letih ni uspel posneti gledljivega filma. Takrat pa je srečal še eno kultno figuro žanra, italijanskega režiserja, scenarista in producenta Daria Argenta, ki je omogočil produkcijo nadaljevanja Noči, Zoro živih mrtvecev (Dawn of the Dead, 1978). Tukaj je zgodba veliko bolj dinamična in spremlja nekoliko kasnejše dogajanje, ko se okužba zmeraj bolj širi in je hodečih mrtvecev že več kot živih. Osnovne strukture civilizacije se rušijo in v tem kaosu se televizijski producent, napovedovalka, ki je njegovo noseče dekle, in dva policista odpravijo s helikopterjem iskati zatočišče. Najdejo ga v nakupovalnem centru, ki ga uspejo očistiti zombijev in zavarovati, pri čemer sodelujejo veliko bolje kot skupina v prvem filmu. A tudi njih doleti podobna usoda, ko nakupovalni center napade skupina plenilskih motoristov.
Dan živih mrtvecev (Day of the Dead)
Če noči sledi zora, potem zori sledi dan in leta 1985 je Romero kot že nekoliko bolj uveljavljen režiser posnel še tretji del, Dan živih mrtvecev (Day of the Dead). Dogajanje Dneva je postavljeno v vojaško-raziskovalni kompleks, kjer znanstveniki skušajo najti zdravilo, a vse bolj razsuto poveljstvo in panični odnosi med osebjem ne pripomorejo k produktivnem ozračju. Ne-mrtvi vse bolj pritiskajo od zunaj, pa tudi zombiji, ki jih preučujejo pričnejo pridobivati nekaj zavesti podobnega in se upirati. Mimogrede zvok začetnih kadrov filma je uporabljen v pesmi M1A1 britanske skupine Gorillaz.
Posnemovalci
Čeprav Romerove zgodbe zmeraj vrtijo predvsem okrog ljudi, so seveda pomembni tudi zombiji. Za začetek, jih nikoli ne imenuje »zombiji«, temveč vedno »ne-mrtvi« (angl. undead), ali, še pogosteje, kar »oni«. Ti ne-mrtvi se sicer premikajo počasi in v dvoboju tudi hitro razpadejo, vendar so kužni in z enim ugrizom ali prasko okužijo človeka, ki se v nekaj urah nato spremeni v enega izmed njih. Njihovi glavni orožji sta množičnost in vztrajnost, seveda pa imajo zmeraj na voljo tudi element presenečenja, saj so nenazadnje pošasti iz grozljivke.
Romerovi filmi o zombijih so dali inspiracijo celi vrsti kopij. Med bolj uspešnimi izvedbami zadnjih let so vsekakor po računalniški igri posneto Nevidno zlo (Resident Evil) Paula W.S. Andersona z Millo Jovovich v glavni vlogi, 28 dni kasneje (28 Days Later…) Dannya Boyla s Cillianom Murphyjem v glavni vlogi in nenazadnje tudi predelava Zore živih mrtvecev Zacka Snyderja iz 2004. Seveda pa ne gre spregledati angleške komedije Noč neumnih mrtvecev (Shaun of the Dead), ki osnovno formulo dopolni z dobro mero humorja in se uspe hkrati norčevati iz vseh prej omenjenih filmov. Noč neumnih mrtvecev je bila izjemno všeč tudi samemu Romeru, ki se sicer zmrduje nad filmi o zombijih, a je glavne igralce tega filma povabil za statiste pri svojem naslednjem podvigu – Zemlji živih mrtvecev.
Dežela živih mrtvecev (Land of the Dead)
Dežela živih mrtvecev je postavljena v mesto Pittsburgh, ki leži med dvema rekama, kar predstavlja naravno obrambno linijo pred zombiji. Romero se je to pot lotil večjih sprememb svojega žanra, saj se ne osredotoča zgolj na peščico ljudi, temveč na celo mesto. Dogajanje je postavljeno v nedoločen čas po epidemiji, v katerem so ljudje uspeli vzpostaviti nekaj civilizaciji podobnega, a pravzaprav precej bolj grozljivega. Mesto vodi Kaufman (Dennis Hopper v eni svojih klasičnih vlog), ki je vzpostavil strogo hierarhijo v kateri on in nekaj izbrancev živijo kot bogataši, medtem ko mase ljudi životarijo na ulici. Mesto pridobiva življenjske potrebščine z ropanjem trgovin v bližnjih krajih, vendar se hierarhija pričenja sesuvati, ko nekoliko bolj napredni, sedaj že razviti zombiji uprizorijo invazijo, hkrati pa se ruši tudi okrutna struktura mesta. V filmu igra tudi Asia Argento, hči Daria Argenta. Film premakne fokus iz psihološke groze preživelih v akcijski spektakel, podobno kot lanska predelava Zore živih mrtvecev, ki jo je Romero precej kritiziral, in Nevidno zlo, ki naj bi ga sprva snemal Romero.
Za konec pa še posladek. Ker so producenti Noči živih mrtvecev pozabili obnoviti avtorske pravice, je film pristal v javni domeni in brezplačno. Tukaj si ga lahko ogledate v celoti:
Prvič objavljeno v Večeru leta 2005.