Dva preobrata še ne naredita dobrega filma. Ocena: 2. Triler. 116 minut.

Režija: M. Night Shyamalan

Igrajo: James McAvoy, Anya Taylor-Joy, Betty Buckley

Moški ugrabi tri dekleta in jih zapre v varovano sobo. Izkaže se, da gre za neuravnoteženega človeka s 23 različnimi osebnostmi, ki se pripravlja na prihod štiriindvajsete. In pri tem so dekleta ključna. Sama ideja (vnovične) uporabe disociativne motnje identitete kot motivacije za psihopatskega morilca je kliše in čeprav se mu Razcepljen deloma izogne s preklopom v fantastične vode (nekako v stilu klasike Spremenjena stanja iz 1980), zabrede še globlje v kup drugih klišejev žanrskih filmov. Pri tem izkaže še dobro mero nepotrebne mizoginije. M. Night Shyamalan je seveda znan po končnih preobratih in tukaj postreže z dvema. Prvi je neumesten in žaljiv do žrtev zlorab, drugi bo navdušil oboževalce režiserjevih zgodnjih del, a s tem ne popravi vtisa tega filma. Edini pozitivni vidik je namreč igra Jamesa McAvoyja, ki z veliko mero teatralnosti in občutka odigra množico različnih likov. Tega se je zavedal tudi režiser in tako je kar preveč poudarka na njem, celo na škodo tempa in fokusa. Poleg tega bi kot triler (ali celo grozljivka) film moral biti vsaj malo strašljiv.

Prvič objavljeno v Vikendu januarja 2017.

Instantnica