Scarlett Johansson v filmu Duh v školjki (Ghost in the Shell).

Duh v školjki: Od maroških narkomanov do kiborgov

V kino prihaja dolgo pričakovan akcijski ZF spektakel Duh v školjki, v katerem Scarlett Johansson upodobi kibernetsko nadgrajeno neustavljivo policistko.

Duh v školjki je znanstvena fantastika, a je kljub futurističnim konceptom veliko bolj usmerjena v preteklost kot v prihodnost. Film temelji na istoimenski japonski risanki iz leta 1995, ta pa na seriji stripov, ki je začela izhajati leta 1989. Številni koncepti, na katere se opira ta futuristični svet, temeljijo na literarnem žanru kiberpanka, ki ga je v začetku osemdesetih uveljavil ameriški pisatelj William Gibson z romanom Nevromant. Tukaj gre predvsem za idejo povezovanja ljudi prek računalnikov v skupno omrežje, imenovano matrika, ki ga delijo z umetnimi inteligencami. Gibson in njegovi sodobniki so črpali ideje iz del Philipa K. Dicka, ki je z romanom Ali androidi sanjajo o električnih ovcah (1968) navdihnil film Iztrebljevalec. Vizualne podobe tega filma so tudi ključno vplivale na film Duh v školjki, tako risanko kot tudi letošnjo filmsko različico. Tako Dick kot kiberpankerji so zasnove za izpraševanje realnosti dobili od beatnikov, predvsem Williama S. Burroughsa. Tudi on seveda ni ustvarjal v vakuumu, a zanimivo je videti zamotano povezavo med njegovim konceptom Interzone, območja brez zakonov, ki ga je ustvaril iz izkušenj džankijskega življenja v Tangerju v petdesetih, in kibernetskega sveta informacij, v katerega ljudje oziroma kiborgi na svetu Duha v školjki neposredno povežejo svoje možgane, svojo zavest oziroma duha.

Scena iz filma Duh v školjki (Ghost in the Shell).

Vendar film Duh v školjki ni prva priredba japonske risanke. Konec devetdesetih sta nadebudna filmarja producenta Joela Silverja posadila pred televizor in mu predvajala Duh v školjki, da bi mu razložila, kako bo videti njun scenarij na platnu. Scenarij si je naslov sposodil iz kiberpankovskega koncepta za internet, prej omenjene matrike, ki se v angleščini imenuje Matrix, film pa je bil v slovenščino (narobe) preveden kot Matrica.

 

To, čemur roža pravimo, dišalo bi …

Naslov Duh v školjki morda zveni kot preverjanje kakovosti morske hrane ali čistosti stranišča, a ime filma se nanaša na koncept povezanosti telesa in duše. To ime izhaja iz angleškega prevoda, medtem ko japonski izvirnik stripa in risanke iz leta 1995 pomeni mobilna oklepna policijska enota (Duh v školjki je podnaslov). Bistvo je v preseku pomenov: japonski in angleški naslov obljubita akcijo in odpiranje filozofskih vprašanj, v skladu s slovenskim pa je dogajanje postavljeno v obmorsko mesto.

Nekoliko prirejena različica članka objavljenega v Vikendu marca 2017.

Leave A Comment