očetova hiša casa de mi padre will ferrell diego luna

Filmska ocena: Očetova hiša (Casa de mi padre)

Tako kot sta v matematiki dva minusa plus, imajo včasih tudi filmi lahko toliko napak, da se gledalcu preprosto priljubijo. Pri filmih slavnega Eda Wooda, kot je Plan Nine from Outer Space, in delih mnogih manj znanih filmarjev so te napake povsem naključne ter posledica neznanja in nesposobnosti, a vseeno nasmejijo. Pri filmih, kot je Očetova hiša (Casa de mi padre), pa so vse napake namerne in izrecno namenjene parodiji.

Učimo se špansko

Film Očetova hiša je posnet v slogu mehiških telenovel in vesternov iz sedemdesetih, v glavni vlogi pa blesti priljubljen ameriški komik Will Ferrell (Bolj čudno kot fikcija, Rezervna policista, Drkajva skupaj). Čeprav je Ferrell Kalifornijčan in je torej že vse življenje v stiku z mehiško kulturo, se je za film moral naučiti govoriti špansko, saj igra Mehičana in vsi dialogi so v španščini. Že bežno razumevanje španščine tako doda filmu še eno plast humorja, saj je Ferrellova izgovorjava sicer pravilna, a skupaj s samimi dialogi ostaja na stopnji tečajnikov začetnikov. Sploh v kontrastu z bržkone najboljšima mladima mehiškima igralcema Diegom Luno (v vlogi Ferrellovega brata) in Gaelom Garcío Bernalom v vlogi negativca, narkokralja Onze.

očetova hiša casa de mi padre 1

Biblija in Shakespeare

Kot se za pravo telenovelo spodobi, ima zgodba monumentalne temelje (konkretno: v svetopisemski priliki o izgubljenem sinu in shakespearjanskih tragedijah, kot je Kralj Lear), vendar so ti elementi prenapihnjeni in majavo podprti s patetičnimi dialogi in zapleti. Glavni junak Armando je priden in delaven mlajši sin obubožanega rančarja, ki je najbolj srečen v družbi živali. Ko se vrne starejši brat Raul, ki naj bi v mestu zaslužil veliko denarja, družina že upa na svetlo prihodnost, a izkaže se, da se je Raul zapletel z Onzo, ki sedaj hoče terjati dolgove od Armanda in očeta. Za nameček se Armando zbliža z Raulovo zaročenko Sonio, vsem pa je za petami ameriška agencija za boj proti drogam DEA.

Absurd, ki nasmeji

Limonadna in predvidljiva zgodba ter pretiravanje pri igranju in namenoma poceni scenografija so podlaga za prav posebno vrsto humorja, absurda, ki gledalca šokira, ker  je tako zelo v nasprotju z njegovimi pričakovanji. V eni od prvih scen lahko denimo vidimo Armanda, kako se skloni, da bo dvignil mlado tele, nakar v obrnjenem kadru vidimo, da je dvignil očitno plišasto, poceni narejeno lutko teleta. Film je poln takšnih scen, kakor tudi Willa Ferrella, ki poje, Gaela Garcíe Bernala, ki kadi po 10 cigaret naenkrat, in metuljčkov, ki se pojavijo v sceni vsakič, preden nekdo umre.

Film je posnelo podjetje Gary Sanchez Productions, v lasti Willa Ferrella in Adama McKayja, režiserja mnogih Ferrellovih uspešnic, kot na primer nedavno Jebeš novice. Poleg večine Ferrellovih filmov Gary Sanchez stoji tudi za spletno stranjo Funny or Die, ki že več let ponuja platformo za presunljivo svež in raznolik humor.

očetova hiša casa de mi padre 2

Kako je to naredil Tarantino?

Niso pa vsi filmi z namernimi napakami ustvarjeni samo za smeh. Odličen primer je denimo projekt Grindhouse režiserjev Roberta Rodrigueza in Quentina Tarantina, ki sta leta 2007 posnela filma Planet terorja in Smrtno varen. Filma sta narejena v duhu poceni grozljivk iz sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, vendar z višjim proračunom in seveda edinstvenima vizijama velikih režiserjev. Rodriguezov Planet terorja tako vključuje zombije, vojaške poskuse, sadističnega zdravnika, junaka s temačno preteklostjo, žensko s strojnico namesto noge, očitne moralne nauke in (dobesedno) vročo ljubezensko sceno, vendar poleg vsega komičnega absurda pusti dovolj prostora tudi za pristno, navdušujočo akcijo in grozljiva presenečenja. Tarantino pa v film Smrtno varen po drugi strani zgradi okrog neverjetnih dialogov in močnih ženskih likov, njegov morilec z avtomobilom v podobi Kurta Russella poskrbi za mačističen element, humor pa je v filmu ravno tako nepričakovan kot nasilje.

Fraza tako slab, da je že dober, ima praviloma negativno konotacijo, a v sodobnih filmih, ko so reference na popularno kulturo in druge filme postale norma, gre včasih tudi za način umetniškega izražanja. Ali pa vsaj samosvojega humorja.

Napovednik filma Očetova hiša (Casa de mi padre)

Leave A Comment