Režija in scenarij: Bruce LeBruce
Igrajo: Jey Crisfar, Katharina Klewinghaus, Gio Black Peter, Susanne Sachsse.

Vir: www.ottothezombie.de

Na LIFFe smo preskočili gala otvoritev z glamuroznim Woodyjem Allenom in se raje preusmerili na enega najbolj bizarnih filmov v letošnjem sporedu – nemški film Otto, gejevski zombi.

Začetek filma ni najbolj posrečen, saj kar preveč spominja na bizarno, a nedodelano ameriško neodvisno grozljivko Blood Car, poleg tega pa so se avtorji očitno odločili odvrniti vse “nevredne” gledalce z izjemno grotesknimi prizori zombijevskega prehranjevanja z roadkill zajcem. Vsekakor k vtisu ni pripomoglo tudi dejstvo, da so Liffovci očitno izgubili prvo rolo filma ter improvizirali in začetek predvajali kar iz DVD screenerja, kar je večji del filma tudi pisalo na platnu. Preko podnapisov.

Nekako na tretjini so preklopili na filmski trak in takrat se je začel izboljševati tudi sam film. Zgodba o zmedenem Ottu, zombiju s krizo identitete, ki ne-živi v Berlinu se prepleta z zgodbo o snemanju pornografsko-političnega filma Živeli mrtvi v katerem se gejevski zombiji dvignejo v revolucijo. Medeja, avtorica tega filma-v-filmu najame Otta takoj ko ga zagleda, saj meni, da je shizofreni brezdomec, ki je iz družbenega protesta prepričan, da je zombi. In, hm, kljub temu, da hodi s punco iz nemega filma, ima na nek način prav.

Otto, gejevski zombi je izjemno bizaren film, ki zelo pogosto pretirava z ogabnimi, pretirano grafičnimi posnetki zombijevskega prehranjevanja (običajno pomešanimi s posneti surovega mesa in/ali trdojedrne gejevske pornografije), vendar na koncu vseeno uspe podati docela koherentno sporočilo na povsem inovativen način. Vsekakor je to film, ki si bi ga le redki želeli, ali celo zmogli, pogledati dvakrat, vendar pa ni dvoma, da gledalcu nekaj pusti.

Ocena: 3 od 5