Še drug superzločinec mehkega srca. Ocena: 4. Animirana pustolovščina.

Režija: Tom McGrath. Režija slovenske sinhronizacije: Dafne Jemeršić.

Glasovi: Aljoša Trnovšek, Uroš Smolej, Klemen Slakonja, Vesna Pernarčič, Andrej Murenc, Primož Bezjak.

Nekoliko nenavadno naključje, da sta hkrati v kinih dve 3D risanki o komičnih superzločincih, ki postaneta junaka. Neposredna primerjava je vsekakor na mestu, a filma imata dovolj različni zgodbi in like, in sta hkrati oba dovolj dobro narejena, da je odločanje o tem kateri je boljši zgolj stvar osebne preference. To velja tudi za sinhronizacijo, ki jo je v obeh risankah režirala Dafne Jemeršić – močan naglas Aljoše Koltaka v Jaz, baraba je bil nekaterim gledalcem všeč, druge je pa motil, tako da bodo slednji veseli uporabe bolj knjižne slovenščine Trnovška v Megaumu.

Megaum ima nadvse podobno zgodovino kot Superman – kot dojenček poslan na Zemljo, kot zadnji preživeli svojega planeta. A enako zgodbo ima tudi Metroman, rojen na sosednjem planetu. Do razlike pa pride pri vzgoji, saj Metroman odrašča v bogati vili, Megaum pa v zaporu. Rivalstvo se razvije že v šoli in nato preraste v neusmiljen boj, dokler Megaum nepričakovano ne zmaga. A zmagoslavje se hitro spreobrne v dolgčas, ki se ga Megaum odloči pregnati tako da ustvari novega superjunaka. A v junaka se ne moreš narediti čez noč, v junaka je treba odrasti …

Megaum je zabaven in dogodivščin poln družinski film, ki bo nedvomno navdušil vsakogar. In v prihajajočem počitniškem času odločitev za ta film ali Jaz, baraba, ne bi smela biti težavna – priporočamo ogled obeh.

Prvič objavljeno v Vikendu decembra 2010.

Napovednik: