Trenutno sta na sporedu naših kinematografov dva vesterna, Pravi pogum in Rango, kar je dva več, kot je v zadnjih letih običajno. Filmi z močnimi elementi vesterna, ki bodo letos še sledili, so tudi ZF akcijska pustolovščina Kavboji in vesoljci (Cowboys & Aliens), postapokaliptičen triler Duhovnik (Priest), peti del Hitrih in drznih, Hitri S5 (Fast Five) in srednjeveška komedija Vitez in sitnež (Your Highness). Če v enačbo dodamo še filme, kot sta Gora Brokeback (Brokeback Mountain) in Serenity, ali serijo romanov The Dark Tower pisatelja Stephena Kinga, opazimo, da je vestern precej eklektična kategorija.

Klasični vesterni

Prvo klasično obdobje vesterna se je začelo leta 1903 z nemim filmom The Great Train Robbery, ki mu je sledila kopica posnemovalcev. Ti filmi so bili večinoma posneti v studiih in okolici Los Angelesa, ki je takrat še ponujal več kot dovolj neurbaniziranih prostorov za udobno ježo.

Zlato obdobje vesterna

Po premoru v dvajsetih letih dvajsetega stoletja je konec tridesetih prinesel prvo “obuditev” žanra, ko so vestern zaznamovala imena, kot sta režiserja John Ford in Howard Hawks ter seveda igralca John Wayne in Henry Fonda. Ti filmi so povzdignili vesterne nad šundovsko oznako, ki se jih je dotlej držala. Pogosti motivi so vsebovali razkorak med civiliziranim (oz. “civilizirajočim”) mestecem in divjimi zločinci, nevarna popotovanja in sočustvovalen (čeprav s sodobnega stališča še zmeraj grobo rasističen) prikaz Indijancev.

Špageti vesterni

Ta podžanr je dobil svoje nenavadno ime, ker so bili filmi večinoma italijanske produkcije, posneti v Španiji (v predelu Almeria). A zaradi nižjih stroškov in visoke stopnje umetniške svobode so postali legendarni. Sergio Leone je ključni filmar tega obdobja, med igralci sta seveda glavna Clint Eastwood in Lee Van Cleef, vse skupaj pa je odlično dopolnila glasba italijanskega skladatelja Ennia Morriconeja.

Revizionistični vestern

V nasprotju z drugimi podžanri revizionistični vesterni niso toliko odsev časa, temveč spreminjajočega se odnosa do enakopravnosti in rasizma. V teh filmih so Indijanci pozitivni liki, ki običajno končajo tragično, ni več jasnih negativcev s črnim klobukom, pa tudi ženske imajo večje vloge. Ključna primera sta Mali veliki mož z Dustinom Hoffmanom in Pleše z volkovi Kevina Costnerja.

Sodobni vesterni

Oznaka obsega vse filme, ki se sicer ne dogajajo na Divjem zahodu v drugi polovici 19. stoletja, a vseeno vsebujejo mnoge elemente vesterna; osamljene junake, strelske obračune, občutek časti, kavboje … Sem spadajo filmi,  kot so Gora Brokeback, Ni prostora za starce in mnogi filmi Roberta Rodrigueza.

Österni

To so vesterni, pa tudi filmi, ki uporabljajo teme in motive vesternov in so posneti v državah socialističnega vzhodnega bloka, tudi pri nas. Ruska produkcija je preslikala Divji zahod v Ural, v obdobje vojne s Turki, romunska je zgodbe o naseljevanju Zahoda prenesla v gorato Transilvanijo, medtem ko so v Vzhodni Nemčiji posneli pravi vestern Die Söhne der Grossen Bärin (Sinovi Velike medvedke), le da so bili Indijanci junaki, ameriški naseljenci pa zlobneži.

ZF vesterni

Kot je mogoče sklepati iz imena, so to ZF filmi z elementi vesterna. Primeri vključujejo Divji divji zahod (Wild Wild West), Serenity, Vrnitev v prihodnost III (Back to the Future Part III), Vojno zvezd in seveda prihajajoči Kavboje in vesoljce.

“Zadeti” vesterni

Ameriški izraz je “acid western”, pri čemer je “acid” drugo ime za LSD. Filmi v tej skupini imajo mnoge značilnosti vesternov, pogosto so tudi postavljeni na Divji zahod, vendar pa vsebujejo tudi nadrealistične elemente. Večina jih je bila (kakopak) posnetih v šestdesetih in sedemdesetih, čeprav se najdejo tudi odlični primeri iz drugih obdobij (na primer Mrtvec Jima Jarmuscha) in drugih okolij (češkoslovaška parodija Limonada Joe).

Gibanica vestern

Ta oznaka ni povsem splošno priznana, je pa vsekakor zabavna. Je namreč eno žanrskih oznak za partizanske filme iz SFRJ, ki so vsebovali elemente vesternov. Ameriški filmski teoretiki so se nasploh zelo navdušili nad poimenovanjem tujih vesternov po tipični hrani države, kjer so bili posneti. Tako poznamo tudi: “golaž” vestern iz Madžarske, “kislo zelje” (sauerkraut) vestern iz Nemčije, “boršč” (borscht) vestern iz Rusije in seveda zgoraj omenjeni “špageti” vestern iz Italije.

Skupno vsem

Ob vsej raznolikosti vesterna, pa je prav, da izpostavimo tudi tisto, kar je tem filmom skupnega. Čeprav samosvoji, v osnovi vesterni izvirajo iz srednjeveških viteških romanc. No, kakopak niso napisani v verzu. Tukaj je nekaj stalnic.

Junak: glavni junak je praviloma osamljen in drugačen od okolice ter sledi trdnim moralnim pravilom. To običajno velja tudi za antijunake, čeprav so pri moralnih pravilih nekoliko bolj kreativni.

Oblačila: negativec nosi klobuk črne barve, dobri fantje pa prisegajo na svetlejše. Značilen primer prenosa tega pravila je Vojna zvezd, kjer imajo sithi svetlobne meče rdeče barve, jediji pa zelene.

Konflikt: osnovni konflikti vesterna so povečini vezani na okolje v katero so filmi postavljeni, torej: razmerje med civilizacijo in naravo, med skupnostjo in individualnostjo, med poštenim delom in hitrim zaslužkom … Pri tem so v različnih filmih, pač glede na obdobje v katerem so nastali, različne stvari predstavljene kot pozitivne; Indijanci so bodisi necivilizirani krvi željni divjaki, bodisi pristna, z naravo edina spiritualna bitja; prihod železnice v mesto je lahko prihod napredka in boljšega življenja, ali pa prihod industrializacije, onesnaževanja in zloma moralnih vrednot. Divji zahod je dovolj prostran za vse te motive in še več.

Kraj in čas: tradicionalna lokacija vesternov je “divji zahod”, torej območje od Teksasa do Nevade v času po ameriški državljanski vojni. To pa seveda ni omejitev. Ključni so določeni elementi: civilizacija v nastajanju, odsotnost polne vladavine prava, odrezanost od preostanka sveta, poti skozi neobljudene krajine … Najti takšne pogoje v kateremkoli obdobju človeške zgodovine seveda ni posebej težko, kakor tudi ne si zamisliti takšne prihodnosti.

Prvič objavljeno v Vikendu marca 2011.