Večini se je vtisnil v spomin po vlogah, v katerih ni ravno tipični junak, pa naj gre za drame, kot so Sramota, Lolita, M. Butterfly, ali žanrske filme, kot sta na primer Umri pokončno 3 ali animirani Levji kralj. Zdaj je svoj čas posvetil še enemu protijunaku: papežu Aleksandru VI. V Showtimovi seriji Borgijci namreč upodablja Rodriga Borgio, enega najrazvpitejših papežev v zgodovini. Ko smo ga poklicali v Budimpešto, je ravno končal snemanje druge sezone Borgijci.

Kako se počutite kot eden najbolj priljubljenih igralcev na svetu? Imate kdaj težave s tem?

Veseli me, da ste tega mnenja. Ne, nič težkega ni pri tem, da si priljubljen. Kot igralcu ti da možnost dobiti več projektov, ki so ti všeč. Seveda pa je dandanes vse težje najti takšne filmske vloge, ki sem jih vajen igrat, in ko gledam ameriške televizijske serije, opažam, da se veliko najboljših projektov zdaj dela na televiziji.

Ko že govorimo o televiziji in filmih. Pred dobrim desetletjem so se na televiziji pričele pojavljati serije, kot so Rim, Kriva pota, Oglaševalci, Sinovi anarhije, Imperij pregrehe in seveda Borgijci, pa tudi filmski režiserji in igralci so se lotili televizijske produkcije. Kaj se je zgodilo v Hollywoodu? Bi rekli, da so te serije boljše od sodobnih filmov?

Mislim, da nekatere so. Zamenjale so srednje drage filme, ki imajo zdaj težave z zagotavljanjem proračunov. Sklepam, da zato, ker je zdaj več gledalcev pred televizorji kot v kinematografih. Razlog za to je nedvomno finančen. Poleg tega imamo zdaj odlične scenarije za televizijo, med drugim tudi za serije, ki ste jih omenili. Za Borgijce piše scenarije Neil Jordan, ki je po mojem mnenju izjemen filmar in odličen pisec, in to snemamo podobno, kakor bi visokoproračunski film. Tako da ima televizija zdaj zgodbe in kakovost. In to pritegne tudi dobre igralce in režiserje. So pa to spremembo povzročili gledalci. To hočejo gledati.

Kakšna je bil vaš prvi odziv, ko ste izvedeli, da boste igrali človeka s tako slabim slovesom, ki je poleg tega postal papež?

Moja prvi odziv je bil, da mu nisem posebej podoben, a režiser je rekel, da to ni pomembno, saj ga bom znal odigrati, da bo tak, kot mora biti. Liki s slabim slovesom me zmeraj zanimajo, saj hočem vedeti, zakaj imajo slab sloves, kdo jim ga je pripisal in ali si ga zaslužijo.  Veliko ljudi je reklo veliko stvari o njem, jaz pa sem hotel poiskati človeka za tem slovesom.

Ali se lotite resničnega lika, sploh papeža, drugače kakor izmišljenih?

Ne, ne glede na to, ali lik izvira iz zgodovine ali iz avtorjeve domišljije, preučim dejstva in poskušam najti dokaze zanje. Z zgodovinskimi liki je pogosto težava, saj zgodovina ni zmeraj najzaneslivejša. V primeru Rodriga Borgie so večino zapisov o njem ustvarili ljudje, kot je bil papež Julij II, ki ga sploh ni maral in se z njim ni strinjal. Ko bereš zgodovino, se moraš zavedati, kdo jo je zapisal, in poskušati najti resnico. Če gre za resnično osebo, je zmeraj treba vzeti različne vire. Trudim se priti do srca in duše junaka.

Koliko ste se posvetili raziskovanju pri pripravi za to vlogo?

Prebral sem veliko knjig, ki so bile napisane o družini, in poskušal ugotoviti, kaj od zapisanega je zanesljivo in kaj so govorice. S tem se poglobim v človeka, saj nisem nekdo, ki bi zgolj oponašal druge, ampak se potrudim ugotoviti, kaj jih žene naprej, tako da lahko ugotovim, kaj od tega je enako kakor pri meni in kako lahko postanem ta človek. Rodrigo Borgia je bil velik človek in v mnogih pogledih se zelo razlikujeva. Zato pa si je potrebno zapomniti, da ne delamo dokumentarca, ampak dramo.

Koliko se vam zdi zgodba o korupciji in moči v 15. stoletju pomembna za današnji čas, ko sta korupcija in moč dve najpogostejših besed?

Rekel bi, da so Borgijci danes zanimivi prav zato, ker moč spodbuja korupcijo in to se od takrat ni spremenilo. Orožje se je že spremenilo, motivacija pa ne, zato menim, da obstajajo mnoge jasne vzporednice s sodobnim svetom.

Ko smo pri moči in korupciji, ali vas je kdaj zamikalo, da bi uporabili vpliv, ki ga imate kot filmski zvezdnik, za dosego cilja, ki ga sicer ne bi mogli doseči?

Torej, plačan sem precej bolje, kot bi bil, če ne bi bil zvezdnik. Sumim, da je to nekakšna korupcija. Ampak upam, da nisem skorumpiran … Upam, da sem zmožen videti odgovornost, ki jo imam kot pripovedovalec zgodb do svojega občinstva. Seveda pa sem, kot najbrž vsi, v preteklosti kdaj potreboval denar za kak projekt in sem sprejel delo, na katero nisem pretirano ponosen.

Ali bi rekli, da imate veliko skupnega z Rodrigom Borgiom?

Oh, ne vem. Tako visok sem, kot je bil on (smeh). Mislim, da imam nekaj skupnega z večino likov, ki jih igram. To ne pomeni, da sem jim nujno podoben, ampak da lahko v vlogi zmeraj najdem nekaj, s čimer se poistovetim. Ne jem tako veliko, kot je on, to vem … In morda bi se na tej točki moral ustaviti.

Če bi lahko potovali v času in srečali Rodriga, kaj bi ga vprašali?

Najbrž bi ga vprašal, od česa je umrl. Tega nihče ne ve zagotovo.

Na katere zgodovinske dogodke se bo osredotočila druga sezona? Nameravate slediti zgodovinski resničnosti ali si boste to sezono dovolili več fikcije?

Druga sezona bo pokrivala le nekaj let dogajanja po koncu prve sezone. Saj je bil Rodrigo Borgia papež zgolj dvanajst let. Prikazali bomo, kako se začne družina spreminjati in izgubljati vezi. Zgodovinski resnici bomo kar zvesti, a treba je vedeti, da snemamo dramo in ne dokumentarca, tako da mora Neil občasno ubrati kakšno stransko pot, zavedati pa se je tudi treba, da veliko zgodovine ni zapisane. Vprašanje je tudi, ali vam sploh želim povedati, kaj se zgodi?

V zadnjem delu prve sezone Rodrigo s svojo politiko reši Rim.  Menite, da lahko politika zmeraj reši svet?

Mislim, da je politika najbrž naše največje upanje. Politika in diplomacija lahko zmeraj premagata vojskovanje.

Borgijci so dokaz za to, da moči ni nikoli dovolj. Česa pa vam ni nikdar dovolj?

Oh, nikoli ni dovolj dobre družbe, nikoli … Imel pa sem dovolj vsega drugega, prav zares. Sem precej zadovoljen človek, nimam želja. Rekel bi, da sem imel zelo srečno življenje, imam odlične prijatelje, zanimivo delo in zdravje. Morda bi si želel več časa, vse se premika tako hitro. Če bi si česa želel še več, bi to bil čas.

V preteklosti ste že večkrat izrazili spoštovanje do Rimskokatoliške cerkve. Kako sta ustvarjanje te serije in prikaz enega najbolj temačnih obdobij Vatikana vplivala na vaše mnenje o Cerkvi in kako menite, da vplivata na druge?

O tem sem precej razmišljal. Nekatere stvari v Rimskokatoliški cerkvi spoštujem, a zdi se mi, da je cerkev, vsaj v Evropi, v sodobnem svetu izgubila nekaj pomena. Mislim, da je nekaj stoletij za časom. Vsekakor v cerkvi delajo nekateri veliki in zelo dobri ljudje, ampak menim, da si kot organizacija pušča veliko prostora za kritiko na več ravneh … Ampak morda zdaj ni čas za razglabljanje o tem.

Ali obstaja vloga, ki je ne bi hoteli igrati?

Če bi začutil, da bo zgodba tako vplivala na gledalce, da bi po ogledu postali slabši ljudje, ali če bi šlo za vlogo, ki bi po mojem mnenju bila povsem nezvesta resničnosti, bi me motilo. Poleg tega je tudi cela vrsta dolgočasnih vlog, ki jih ne bi želel igrati.

Katere so vaše tri najljubše vloge doslej?

Moje tri najljubše vloge? No, to ni odvisno od mene, ampak od publike. Ampak zmeraj si bom zapomnil, kako je bilo ustvarjati nekatere vloge, in bi torej izpostavil Misijon (The Mission), Smrtonosna dvojčka (Dead Ringers) in najbrž še Lolito. To so bile težke vloge in zanimivi časi.

Kakšno sceno ste snemali danes?

Danes? Ravno sem posnel zadnjo sceno druge sezone, ampak žal o tem ne več povedati, ker bi preveč razkril. Vsa sezona je zgrajena proti precej kataklizmični končni sceni, ampak mislim, da vam je ne bom pokvaril. Morali boste počakati in si jo ogledati.

Prvič objavljeno v Vikendu januarja 2012.