Zakaj bi kdo zamenjal spokojni adrenalin iskanja pravega morskega vala za prenašanje težkega orožja  po vročem puščavskem soncem? Zato, da bi slišal Clinta Eastwooda zakričati: “Akcija!”. Slovenski prevajalec in ljubiteljski surfer Milan Bedrač preživi večino časa v tujini, v deželah ob oceanih, ki ponujajo dobre možnosti za surfanje. Tako ga je v zadnjih letih pot ponesla od Nove Zelandije, Avstralije, Balija, do Portugalske, ko je med lanskim prebivanjem v Maroku dobil priložnost igrati v filmu Clinta Eastwooda Ostrostrelec.

Kasting
“Maroko je samosvoja dežela in kasting je potekal tako, da je teden dni agent vsako jutro čakal v restavraciji v bližini surferskih lokacij in zbiral kandidate. Ko si se prijavil, si mu povedal svoje podatke, on te je fotografiral in potem so mi čez dober teden sporočili, da sem izbran za marinca,” opiše Milan Bedrač nenavadno izbiranje statistov za film Ostrostrelec. Obvestilu je sledila spoznavna večerja z agentom, ki jim je zaupal, da jih je vse izbral Clint Eastwood osebno, se je začelo zares.

Uniforme in urjenje

Maroko ima dobre razmere za surfanje, a surferskih zabav, kot so v Kaliforniji, Kostariki ali Avstraliji, tam ne poznajo. Zato se surferji ne spoznajo, če se ne srečajo na vodi, ob številnih primernih lokacijah pa je to le redko. Čeprav je bila ekipa statistov za marince in tjulnje sestavljena iz surferjev, se ti niso poznali in tako je bila prva naloga urjenje, da bi začeli delovati kot ekipa. Čeprav se v vojaško-filmskem žargonu temu reče “boot camp”, Milan razlaga, da ni imelo zveze z enako poimenovanim načinom vadbe, še manj s pravim vojaškim urjenjem. Priprava fizične kondicije ne bi bila mogoča na štiridnevni delavnici, niti ni bila potrebna, saj so surferji večinoma dovolj telesno pripravljeni, pa tudi dovolj zagoreli, da so prepričljivo videti kot vojaki, ki že kak mesec služijo v Iraku.

“Inštruktorji so bili bivši marinci, ki so nas učili ravnanja z orožjem in koreografijo skupine, da smo potem vedeli, kako se razporediti po sceni med snemanjem,” pove Milan. Tako kot v pravi vojski je bilo posebej strogo vse povezano z ravnanjem z orožjem. “Čeprav smo na urjenju imeli plastično orožje, ga nismo smeli odlagati na tla ali ga pri katerem koli gibu slučajno usmeriti proti svojim. Mimogrede, točno to napako naredi statist v Kdo je Bourne?, na sceni na ambasadi.” Konec urjenja so jih glede na odziv razdelili na marince, ki so bolj v ozadju, in tjulnje, ki so bližje igralcem v filmu. Milan je pristal med marinci.

Na čakanju v “Faludži”

Takoj po “boot campu” so plastične makete zamenjali za pravo orožje s slepimi naboji in se odpravili v filmsko Faludžo. Tam so kmalu ugotovili, da statisti večinoma čakajo, da so vsi drugi pripravljeni. Kar pa pod maroškim soncem ni ravno udobno. “Voda je bila zmeraj na voljo, pri hrani pa smo bili bolj proti koncu prehranjevalne verige,” se zasmeje Milan Bedrač. “Zajtrk in večerjo so nam dali, vmes pa smo dobili samo kak sendvič.” Zanj je bilo še nekoliko bolj naporno, saj je moral prenašati več kot 10 kilogramov težek mitraljez. In ga nikoli odložiti. Še ko je moral na stran, je moral poklicati enega od asistentov, da ga je pospremil s scene, mitraljeza pa mu vseeno ni smel dati v roke. Orožje je produkciji povzročilo dodatne težave, saj ga je morala nadzorovati maroška vojska. Kot pri večini filmov je bilo vse filmsko orožje najeto pri specializiranem podjetju, ki ga vodijo nekdanji vojaki. Vendar je zaradi razmer na Bližnjem vzhodu na trnih tudi maroška vojska in tako ni šel mimo njih niti en naboj. Bedrač razlaga, da so med urjenjem izstrelili vsak po štiri slepe naboje, nakar so morali tulce poiskati in jih posebej odložiti, da so jih predstavniki vojske prešteli. Tudi vsako jutro, ko so dobili svoje orožje, je to šlo skozi roke predstavnika maroške vojske.

Nesojeni Eastwood
Več kot 50 statistov, marincev in tudi Maročanov, ki so igrali upornike in civiliste, med snemanjem ni smelo pristopiti h Clintu Eastwoodu, Bradleyju Cooperju ali drugim zvezdnikom, vendar so jim obljubili, da bo zadnji dan snemanja priložnost tudi za druženje. “Nakar so nas poklicali zvečer po predzadnjem dnevu in nam povedali, da snemanje za naslednji dan odpade.” Več sreče so imeli njegovi kolegi, ki so bili izbrani za tjulnje, saj so snemali tudi nekaj interierjev, kjer so med čakanjem spoznali Clinta in Bradleyja, medtem ko so bili marinci samo zunaj na ulici, zmeraj na varni razdalji.

Novim valovom naproti
Biti ameriški marinec za dva tedna in igrati v filmu Clinta Eastwooda je vsekakor posebno doživetje, a Milana ni prepričalo, da bi spremenil kariero. Čeprav so jim povedali, da so z 80 evri za snemalni dan in 20 evri dnevnic plačani bolje kakor v Hollywoodu. Trenutno je Milan tako v kraju Margaret River na jugozahodu Avstralije, kjer so pri 21 stopinjah, lahnem vetrcu in soncu odlične razmere za surfanje, s prenosnikom in mobilnim internetom pa so povsod tudi možnosti za prevajanje.

Prvič objavljeno v Vikendu februarja 2015.