Čarodeji ne razkrivajo svojih skrivnosti neposvečenim, a v Vikendu smo dobili vpogled v ozadje čarovnij filma Mojstri iluzij v ekskluzivnem intervjuju z režiserjem Louisom Leterrierjem.

Sin režiserja in modne oblikovalke se je sicer podal po očetovi poklicni poti, a pravi, da ga je umetniško bolj navdihnila mati. Kar je bržkone dobro, saj njegov oče ni bil pretirano dober režiser, glede na to, da je njegovo najuspešnejše delo erotični film Emmanuelle 3. Včasih ga je zaradi močnega francoskega naglasa in pogostih menjav teme pogovora težko razumeti, tako da ni povsem jasno, kako uspe svojo vizijo predstaviti ogromnim filmskim ekipam, a filmi so dokaz, da mu uspeva. Od Prenašalca (evropskega filma, ki se pretvarja, da je ameriški, kot ga je opisal enem od intervjujev), do pravih spektaklov (s proračuni nad 100 milijonov dolarjev) kot sta Neverjetni Hulk in Spopad titanov, je Leterrier zmeraj uspel prikazati zares veliko eksplozivne, neposredne akcije. In pri delu z igralci tudi to pot ni spremenil taktike. Jesse Eisenberg, Woody Harrelson, Isla Fisher in Dave Franco so morali ravno tako kot Jason Statham (in Liam Neeson) pred njimi opraviti naporen fizični trening za vse akcijske scene, poleg tega pa so se morali še naučiti izvajati vse iluzije, katerih mojstri naj bi postali na platnu. Kaj je bilo težje?

»Priprave na film so bile težavne, saj gre za film o iluzionistih na begu pred policijo, ki medtem izvajajo svoje trike. Igralska zasedba je bila čudovita, zato sem že od samega začetka želel prav njih, čeprav sem vedel, da nimajo izkušenj denimo s hitro vožnjo z avtomobili. Tako, da so se morali najprej naučiti tega. Potem pa še čarovniških trikov. Razumevanje trika je precej preprosto, sama izvedba pa je povsem druga pesem. Roka iluzionista mora biti hitrejša kot oko občinstva – to je ena najpomembnejših stvari pri izvajanju trikov. Biti moraš izredno hiter in v gibanju, sodelovati mora celotna dlan, od mezinca do palca. A ni vse v rokah, pomembna je tudi prezenca na odru in interakcija z občinstvom. In na koncu so se zares izkazali.«

Kdo se je pa najbolje odrezal pri izvajanju trikov oz. iluzij?

»Vsi so izjemno dobro opravili svoje delo. Dave Franco je začel vaditi tri mesece pred začetkom snemanja, tako da je na snemanju že metal karte po celem studiu. Med drugim zna prerezati banano z metom karte. Woody Harrelson je dejansko hipnotiziral ljudi. Ko ga boste naslednjič intervjuvali, se pazite, lahko vas hipnotizira. Isla Fisher je sceno v rezervoarju polnem vode izvedla sama, brez kaskaderk. Pod vodo je bila tri minute, vklenjena, poleg tega je morala še igrati. Jesse Eisenberg pa je ubral drugačen pristop in se posvetil sami teoriji iluzij.«

Kako pa ste se lotili snemanja čarodejskih trikov oziroma iluzij?

»Iluzije je težko prenesti na film. Vsi so nam rekli, da je nemogoče prenesti popolno izkušnjo iluzije, a to je tako kot da bi odsvetoval snemanje koncertnega filma. Seveda ne moreš ujeti energije rock koncerta ali energije, izjemnosti in dejanske izkušnje iluzionistične predstave. Poskušamo ujeti delček tega. Iluzija in film rasteta na istem drevesu, drevesu zabave, povezanosti z občinstvom, spoštovanja občinstva. Poskušali smo ustvariti inteligenten film, ki pa bo hkrati tudi zabaven. Nekaj zelo zapeljivega je na iluzijah, vendar Mojstri iluzij ni le film o iluzijah, ampak gre za film o ropu, v katerega so vpleteni iluzionisti. Pravzaprav gre bolj za čaroben film kot film o čarovnijah. Veste, kaj želim povedati? Razgrinjaš plast za plastjo, tako kot pri triku, tako da do velikega razkritja pride šele na koncu.«

Ste razmišljali, da bi k sodelovanju povabili katerega od igralcev, ki je že uveljavljen čarodej ali iluzionist, denimo Neila Patricka Harrisa, ali pa celo katerega od iluzionistov, kot so David Blaine, Penn and Teller in David Copperfield? 

(smeh) »Nekaj iluzionistov nam je seveda svetovalo, z mano so bili za kamero in pomagali igralcem. Za posamezno vlogo smo želeli dobiti idealne igralce in jih potem naučiti trikov, saj kljub temu da iluzije močno zaznamujejo film, film ni le o tem. Rad imam Neila Patricka Harrisa, a žal ni bil primeren za nobeno od vlog.«

Sodelovali ste z množico legendarnih igralcev, kot so Morgan Freeman, Michael Caine, Edward Norton, Liam Neeson, Ralph Finnes, Jet Li in Jason Statham, če jih naštejem le nekaj. Kdo od njih je po vašem mnenju najbolj profesionalen in kdo najbolj zabaven?

»Zdi se mi krasno, da ste vključili Stathama (smeh). Vsi so izjemni, a govorim lahko le o njihovem sodelovanju pri filmih, ki sem jih soustvarjal. Torej, zabavnih, poletnih filmih, ob ustvarjanju katerih se zabavajo tudi igralci. Ne vem, kakšni so na primer pri snemanju dram. Tako jaz kot igralci menimo, da je treba na snemanju trdo delati, a se tudi zabavati, da lahko ta občutek ujamemo s kamero. Ti igralci so resnične legende, so največji igralci na svetu in vem, da sem lahko srečen, da sem delal z njimi. Zelo se spoštujemo, zabavali smo se in zelo sem ponosen na filme, ki smo jih skupaj ustvarili.«

Boste posneli še kak evropski filma ali ste sedaj predvsem hollywoodski režiser?

»Da, seveda bi želel, a če bom delal v Evropi, želim posneti film, ki ga ne morem v ZDA. In seveda obratno, v Evropi ne želim ustvarjati filmov, ki jih snemam v ZDA. Zelo sem srečen, saj lahko izbiram, kar je na voljo le redkim. Lahko snemam filme v Evropi, v ZDA, velike filme, manjše filme. Ne vem še, kaj bom počel v prihodnje, a pustil si bom odprte vse možnosti.«

V enem od intervjujev ste nekoč dejali, da ste postali režiser filma Prenašalec, vašega prvega celovečerca, ker Corey Yuen ni prišel na snemanje. Sta se sprla ali je imel resnično dober izgovor, saj sta kasneje še sodelovala, že pri snemanju Prenašalca 2? 

»Ne, ne, prišel je, a je zamudil. Takrat je snemal še en film in je prišel prepozno, popolnoma izčrpan ter me vprašal, če bi jaz želel začeti snemati, kljub temu, da bi moral biti zgolj režiser druge ekipe. Najino sodelovanje je bilo odlično, Corey je delal na koreografiji, jaz sem prispeval ideje, režiral scene z avti. Če bi bilo mogoče, bi do konca življenja ustvarjal filme skupaj z drugimi režiserji. Žal nisem imel priložnosti delati z drugimi odličnimi režiserji, ki jih občudujem. Tri leta kasneje sva s Coreyem skupaj delala na nadaljevanju filma, a takrat je bilo vse že bolj dorečeno, on je delal na koreografijah pretepov, jaz sem pa režiral.«

Pri filmu ste sodelovali tudi z Mélanie Laurent. Omenili ste, da jo občudujete kot režiserko. Sta med snemanjem govorila tudi o režiji?

»Da, seveda. Čeprav je francoska filmska scena relativno majhna, se prej nisva poznala. Ko sem jo prvič srečal, mi je povedala, da je režirala film in jo je zanimalo, če bi ga želel pogledati. Nisem vedel, kaj naj pričakujem, a mi je bil izredno všeč, tako lep, tako čustven, popolno nasprotje vsega, kar delam jaz. Takoj sem vedel, da je popolna za to vlogo. Mélanie je zelo nadarjena. Ko sem jo spoznal, je sodelovala pri številnih filmih, režirala svoj film in posnela ploščo, pri kateri je sodelovala kot pevka, pianistka in producentka. Sedaj se je malo ustavila, ker pričakuje otroka. Nosečnost je tudi edino, kar ustavi Mélanie Laurent.”

Prvič objavljeno v Vikendu junija 2013.