Kmalu najbolj gledan film leta. Ocena: 5. Komedija. 95 minut.

Režija: Luka Marčetić

Igrajo: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin, Igor Kešina, Miha Brajnik, Mateja Terseglav

Če še niste videli Pr’Hostar (in glede na razprodane kinodvorane vas takih ni prav dosti), se odpravite, saj je film postal (pop)kulturni fenomen in generacija mladih si bo še nekaj časa podajala  znane fraze. Film je posnet povsem gverilsko, brez omembe vrednega proračuna, z malo boljšim fotoaparatom, a tega tudi iz prve vrste kinodvorane ni mogoče opaziti. Še bolj navduši humor, saj temelji na likih, ki so sprva videti kot karikature na prvo žogo, a skozi pogosto abstrakten humor in pikro družbeno kritiko, ki je zmeraj v službi zgodbe, oživijo in napolnijo platno; še več, vso dvorano, saj gledalci v njih prepoznamo svoje znance, sorodnike in prijatelje. Eden najboljših detajlov: dve ženski (narečno ustrezno) sebe naslavljata v moškem spolu (npr. »Sem prišel« oz. »S’m pršu«), kar je za gledalce iz drugih delov države nenavadno in torej smešno, hkrati pa ne gre zgrešiti, da sta edina odločna, prepričana in fizično močna lika oziroma kot bi temu lahko rekli, edina »prava dedca«. Zgodba je polna takih elementov, humorja, ki brbota pod površjem dogajanja, v senci bolj neposrednih šal in dovtipov ter klovnovske obrazne mimike. Slednje poskrbi za razgibano trebušno prepono, prvo pa odnesemo domov iz dvorane.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2016.