Twin Peaks: »Nerad priznam, vendar ničesar ne razumem«
Zgornji citat iz zaključka 4. epizode nove sezone serije Twin Peaks pripada namestniku direktorja FBI Gordonu Colu, ki ga na zelo samosvoj način upodobi režiser in soavtor serije David Lynch. To je le eden številnih primerov v seriji, ko avtor nastavi citat, sceno ali dejanje katerega od likov tako, da lahko gledalec vzpostavi takojšnjo identifikacijo. In čeprav pozorni gledalec v dani situaciji razume precej več kot Gordon Cole (ali pa vsaj pozna več dejstev), je boleče jasno, kako daleč je od tega, da bi razumel, kaj se dejansko dogaja.
Ko že misliš, da si prepoznal vzorec …
Ampak to je čar Lynchevih filmov in še posebej Twin Peaksa: ko že misliš, da si prepoznal vzorec, ki ga pletejo niti zgodbe, se nenadoma vse spremeni in nekaj časa lahko samo spremljaš dogajanje, uživaš v krasnih podobah in skušaš poiskati nov vzorec. To mu je denimo mojstrsko uspelo v njegovem najbrž najboljšem filmu Mulholland Drive, pa tudi v prvih 4 urah nove sezone Twin Peaksa ni manjkalo takih trenutkov. To je seveda tudi posledica številnih različnih zgodb, ki dopolnjujejo dogajanje okrog agenta Dala Cooperja. Ta je v prvi epizodi še zmeraj ujet v t.i. črni hiši, nekakšnem zunajdimenzijskem kraju, kjer ga je konec 2. sezone pred 26 leti v enem najbolj šokantnih in za večino gledalcev nezadovoljivih finalov serij ujel skrivnostni demon Bob. Takrat je tudi prevzel Cooperjevo podobo in zadnjih 25 let živel v našem svetu (no, svetu Twin Peaksa) kot kriminalec, ki je ves čas načrtoval, kako ustaviti svojo prisilno vrnitev.
Nastavki, ki ne vodijo nikamor
S tem Lynch in soscenarist Mark Frost nadaljujeta zgodbo izvirne serije, saj izvemo tako usodo agenta Cooperja kot tudi Boba, morilca Laure Palmer, vendar pa smo v prvih 4 delih dobili tudi nekaj novih nastavkov za zgodbe, ki niso nič manj fascinantne in še kopico scen, ki najbrž ne vodijo nikamor, a vzpostavijo odličen ton.
Komunikacijski šum
A najbolj opazna stvar v novi sezoni – poleg tega, da se komajda dogaja v Twin Peaksu – je humor. Lynch je zmeraj znal v svoje bizarne svetove mojstrsko naplesti absurdni humor, s scenami, ki se jih ne bi sramovali niti Monty Python. Ta humor temelji na kombinaciji nenavadnih, pogosto nesposobnih ljudi in na videz vsakdanjih situacij, kjer se komunikacijski šum in napake potencirajo v skrajnosti, ki mejijo že na bizarno. Kot denimo v primeru iskanja ključev stanovanja umorjene Ruth Davenport, kjer humor služi kot priprava na brutalno najdbo trupla in vse bolj nenavadne okoliščine umora. In to je pravzaprav odličen povzetek (novega) Twin Peaksa: nenehna prepletanja na videz nezdružljivih elementov, ki gledalcu pustijo močan vtis, pa čeprav mora nerad priznati, da ničesar ne razume.
Prvič objavljeno v Vikendu maja 2017.
