Papež Frančišek je prikupen in zanimiv film, povsem brez kontroverznosti.

Režija: Beda Docampo Feijóo

Igrajo: Darío Grandinetti, Silvia Abascal, Leticia Brédice.

Ocena: 4

V dobi poplave biografskih filmov bi bilo skoraj nenavadno, če si papež ne bi prislužil svojega. A je tak film bistveno težavnejši kot večina, saj je protagonist živ in aktiven, poleg tega je v nekaterih krogih izjemno priljubljen, celo čislan in čaščen, v drugih pa preziran. In čeprav ni dvoma kateri od teh so ciljna publika, pa se film izogne pretiravanju, poveličevanju in osladnosti, ki bi nagovarjala le goreče vernike.

Zgodba Jorga Bergoglia je podana skozi oči španske novinarke Ane, ki se spoprijatelji z njim med konklavo leta 2005. Film s tem skuša vzpostaviti kar dvojno navidezno objektivnost, saj je Ana agnostik in ostane tudi do konca filma, vendar pa protagonista niti za trenutek ne prikaže v negativni luči ali pusti kakršnih koli dvomov glede kontroverznosti v katere je bil vpleten. Ravno tako mimogrede pa odpravi tudi nekatere njegove proslavljene trenutke, denimo odpoved nadškofovski rezidenci in drugim bonitetam. Tako film dobi priložnost razvoja enakomernega tempa, saj zgodbo sestavljajo podobno kratke vinjete iz njegovega življenja, ohlapno povezane v celoto. Stranskih likov posledično ni, so le ljudje, ki se pojavijo v posameznih scenah, a so predstavljeni plastično in v večini primerov tudi dobro odigrani. Argentinec Darío Grandinetti se v glavni vlogi solidno odreže, čeprav je zaradi ostrih potez občasno bolj podoben Tommyju Leeju Jonesu kot papežu, so pa zaradi tega njegove šale toliko bolj nepričakovano smešne.

Prvič objavljeno v Vikendu novembra 2015.

Napovednik za Papež Frančišek: Pot do svetega sedeža