Rudar koplje po družbeni podzavesti. Drama. 102 minuti.

Režija: Hanna A. W. Slak. Igrajo: Leon Lučev, Marina Redžepović, Zala Đurić Ribič, Tin Marn, Boris Cavazza.

Ocena: 4

Filmi iz držav, ki so nedavno prebolele hud šok, so pogosto zelo zanimivi. Eden bolj značilnih primerov je denimo Argentina v začetku tisočletja. Po finančnem kolapsu se je nekaj let večina filmov osredotočala na to zgodbo, večinoma na običajne ljudi, ki se znajdejo brez vsega. In na to, kako si opomorejo. Šele nekaj let kasneje je sledil večji val filmov o bolj kruti preteklosti, ki so jo med gospodarskim razcvetom skušali potlačiti, kriza pa je razkrila globoke rane.

Na lastno kinematografijo težko gledamo s tako distanco, a ob Rudarju se zdi, da tudi Slovenija v tem pogledu kulturno odrašča. Zgodba o rudarju, ki je odkril eno največjih povojnih množičnih grobišč, je večplastna in zaobjame skoraj preveč tem, a deluje, ker je ves čas osredotočena na glavnega junaka in njegovo zgodbo. V njej so vzporednice med neidentificiranimi, a nikoli pozabljenimi trupli v Barbarinem rovu in tistimi v Srebrenici, kakor tudi grozljivost izbrisa in splošna gospodarska degradacija Zasavja. A v njej je tudi upanje in Rudar skozi odlično kamero ter še boljšo igro to tudi pokaže.

Prvič objavljeno v Vikendu oktobra 2017.

Napovednik za film Rudar: